Ni se zgodilo prvič, da se pojavljajo vprašanja o zakonitosti potez vodstva mariborske občine. Spomnimo samo na primer dveh identičnih podjemnih pogodb, ki ju je občina sklenila s ključnim županovim svetovalcem Markom Kovačičem. Ti identični pogodbi, ki se razlikujeta le po vrednosti honorarja, sta podkrepili vtis, da naj bi v mariborski občini antidatirali in naknadno spreminjali dokumentacijo.
Še mnogo hujši spodrsljaj pa je Fištravec očitno zagrešil s tem, ko je konec avgusta obglavil mestno upravo. Bojan Babič je bil že tretji direktor mestne uprave, ki je moral v manj kot 10 mesecih predčasno zapustil direktorsko pisarno. Po neuradnih informacijah naj bi Babič postal moteči element zato, ker ni maral podpisati nekaterih pravno spornih predlaganih sklepov. Po uradni utemeljitvi pa je Babič izgubil županovo zaupanje s tem, ker naj ne bi dovolj vestno opravljal svojih nalog in ni imel nadzora nad delom občinskih uradov. In je zato moral prevzeti odgovornost za razkrito interno dopisovanje uradnikov, da občina letos posluje skrb vzbujajoče zgubaško, kar pa je Fištravec kasneje zanikal.
Ni dovolil političnega linčanja
Ko je konec avgusta odsekal Babiča, so iz županovega kabineta sporočili, da bo župan do nadaljnjega prevzel naloge direktorja mestne uprave. Mediji v tej napovedi niso prepoznali nič spornega. Tudi opozicija, ki si je ob junijskem odhodu štirih Fištravčevih svetnikov zagotovila večino v 45-članskem mestnem svetu, sprva ni zaznala nezakonitosti v zvezi z županovim opravljanjem omenjenih dveh funkcij.
Hkratno sedenje na županskem in direktorskem fotelju pa je v četrtek sprožilo doslej najmočnejše dokazovanje opozicijske moči. Štiriindvajset mestnih svetnikov je terjalo, da naj se na dnevni red uvrstiti sklep, po katerem bi Fištravcu prenehal mandat zaradi nezdružljivosti funkcije župana z delom v mestni upravi.
Pri tem so se »uporniki« sklicevali na 37. a člen zakona o lokalni samoupravi. Ta določa, da županu preneha mandat, če začne opravljati dejavnosti, ki niso združljive z župansko funkcijo. V nabor teh dejavnosti sodijo tudi delovne naloge v mestni upravi.
A si je župan uspešno rešil kožo. Z vrsto pravnih ugovorov je preprečil glasovanje o predlogu opozicije. Opozicijski svetniki so zato protestno zapustili sejo in s tem onemogočili njeno nadaljevanje. »Predlog je v osnovi nezakonit,« je prepričan župan. »Ne bom dovolil, da se bo dogajal politični linč v mestu. Opozicija napačno bere zakon.«
Ta njegova trditev je zelo vprašljiva. Da delo direktorja mestne uprave nesporno sodi v nabor nezdružljivih funkcij, je že leta 2012 v svojem mnenju zapisala komisija za preprečevanje korupcije. Istega mnenja je tudi služba vlade za lokalno samoupravo. To dovoljuje oceno, da je bila ugotovitev opozicije nesporna.
»Ni dokumenta, s katerim bi bil župan imenovan za vršilca dolžnosti direktorja uprave. To, da sem jaz dal izjavo, ni dovolj,« se je še izgovarjal župan in skušal zbrane prepričati, da v minulem mescu in pol ni opravljal nalog direktorja občinske uprave. Opozicija pa je vztrajala, da to ni res, kar naj bi dokazovali razpoložljiva občinska dokumentacija in pretekli odgovori župana.
Opozicija s kazensko ovadbo?
Boštjan Brezovnik, direktor Inštituta za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor, ki je med prekinitvijo seje svetoval Fištravcu, kako naj se zoperstavi opozicijskemu predlogu, je prepričan, da bi županu lahko dokazali dvojno funkcijo, če bi ta izdajal upravne odločbe na prvi stopnji. Na novinarsko vprašanje, ali je od Babičevega odpoklica podpisal kakšno odločbo, je Fištravec odgovoril izmikajoče: »Odločbe se ne delajo vsakodnevno.«
Po seji je napovedal, da bo predlog opozicije uvrščen na naslednjo sejo mestnega sveta, vendar je takoj nakazal, da bo medtem za vodenje mestne uprave imenoval vršilca dolžnosti. Nezakonite razmere bi s tem odpravil in si tako rešil županski položaj. Se pa bo potem postavilo vprašanje, ali je morebiti zagrešil kaznivo dejanje s tem, ko je onemogočil glasovanje o predlaganem sklepu.