Silno turobno vreme v minulih dneh narekuje razmišljanje o jedeh, ki nas ogrejejo in nam dajo energijo. Recimo o klobasah, sicer pregovorno zimski jedi, ki pa se na jedilniku pojavlja vse leto. Zlasti če gre za kranjsko klobaso, mesnino, po kateri nas pozna tako rekoč ves svet, kamor so se kdaj razseljevali Slovenci, in si jo tuji turisti tudi v Ljubljani privoščijo vse pogosteje. Od leta 2008 je namreč kranjska klobasa zaščitena kot tradicionalno slovensko živilo, ki jo je dovoljeno izdelovati le po natančno določenem receptu, ki predpisuje najboljše kose svinjskega mesa in slanine znanega porekla, sol, poper in česen. In nobenih dodatkov. Zašpiljena mora biti z leseno špilo in ravno prav dimljena, zato jo s tem imenom lahko poimenujejo izključno proizvajalci s certifikatom, ki jih je po zadnjem štetju 14. Razvili so jo v Prešernovem času na Gorenjskem, kronisti stare Ljubljane jo omenjajo kot sestavni del jedilnika ob svečanih in pomembnih dogodkih, znano pa je tudi, da je v Trzinu delovalo veliko mesarjev, ki so zalagali tržišče s kranjskimi klobasami vse do Dunaja. Eno najstarejših pisnih omemb kranjske klobase najdemo v kuharski knjigi Süddeutche Küche Katharine Prato iz leta 1896, ki govori le o načinu kuhanja, najstarejše navodilo za njeno izdelavo pa je bilo objavljeno leta 1912 v šesti izdaji Slovenske kuharice Felicite Kalinšek. Zanimivo vlogo je imela v času od pomladi narodov do konca prve svetovne vojne in tudi pozneje, ko je slovensko časopisje s pisanjem o kranjski klobasi uspešno krepilo narodni ponos.

Kranjsko klobaso pravilno skuhamo tako, da jo damo v mrzlo vodo in segrejemo do vretja. Ko voda zavre, lonec odstavimo, klobaso pa pustimo v vodi še deset minut. Potem jo lahko postrežemo na tradicionalni način, s svežo žemljo, gorčico in hrenom. Imenitnejša jed je kuhana klobasa, oblita s hrenovo omako in postrežena z jajčnim narastkom s špinačnimi listi. Kmečka priloga kranjski klobasi je mešanica kislega zelja, repe in fižola s praženo čebulo. Prav odlična je tudi slana potica z nadevom, ki ga pripravimo tako, da obilico čebule popražimo skupaj z res tankimi kolobarji kranjske klobase. Narezano kranjsko lahko tudi popražimo skupaj s čebulo, česnom, papriko, bučkami, jajčevci in paradižnikom, začinimo s peteršiljem in baziliko ter s tem prelijemo testenine. Zanimiva jed nastane, če kranjsko klobaso zrežemo na drobne kocke in zamešamo v nesladkano maso za palačinke. Spečemo jih in ponudimo za malico. Na podoben način spečemo tudi omleto ali fritajo.

Kranjska klobasa z loško medlo

Potrebujemo 2 kranjski klobasi, 250 g prosene kaše, 100 g koruzne moke, 50 g masla, 1 dl sladke smetane, morsko sol, svež drobnjak.

Zavremo liter vode, ki ji dodamo sol in maslo. Kašo stresemo v cedilo in dobro speremo pod tekočo hladno vodo. Dobro jo odcedimo, stresemo v krop in počasi kuhamo 15 minut. S kranjsko klobaso imamo dve izbiri; lahko jo skuhamo in narežemo na kolesca, lahko pa na kolesca narežemo surovo in jo na olju zlato rjavo popečemo v ponvi. Koruzni moki gladko primešamo nekaj žlic hladne vode, da nastane nekakšen podmet, ki ga vlijemo h kaši, potem pa vse skupaj počasi kuhamo še okoli deset minut, da se kaša zmehča, medla pa zgosti. Na koncu v ponvi (najbolje še ne obrisani, kjer smo pekli klobaso) ali drugi posodi segrejemo smetano, da zavre. Medlo razdelimo na krožnike in po njej razporedimo kolobarje kuhane ali pečene kranjske klobase, vse skupaj pa prelijemo s smetano in posujemo s sveže narezanim drobnjakom. Postrežemo kot glavno jed, ob kateri se prileže vino.