V čem je sploh smisel igranja med evropsko elito, če so cilji tako nizki?

Tretje mesto je velika skrita želja, a jo je nerealno postavljati za cilj, kajti kakovostna razlika v primerjavi z drugimi ekipami je (pre)velika. Krim še v nobeno sezono ni vstopal s toliko mladimi in neizkušenimi igralkami, saj imamo le štiri, pet starejših in izkušenejših. V klubu je navada in tradicija, da so cilji konkretni in merljivi, toda zdi se mi, da bi bil pritisk zaradi tretjega mesta bolj škodljiv kot koristen. Zato je glavni cilj, da mlade čim bolje in hitreje napredujejo ter da bo Krim čim prej spet konkurenčen v Evropi. Vem, da razvoj igralk ni tako atraktiven kot osvajanje lovorik v Evropi, a pride čas, ko mora nekdo početi tudi to.

Toda avgusta ste napovedali, da je cilj uvrstitev v drugi del. Zakaj je prišlo do znižanja ciljev?

Ne gre za znižanje, ampak bolj za prevrednotenje iz objektivnih razlogov. Takrat smo napovedali, da se želimo okrepiti še z eno ali celo dvema kakovostnima igralkama. Bile so ponudbe, a ne za igralke najvišje ravni, zato se nismo odločili zanje, saj nismo želeli ponoviti lanske velike fluktuacije. Prav tako nismo slutili, da nas bodo napadle poškodbe, vse tri na položaju desne zunanje igralke. Lara Hrnčič kot prva izbira in Alja Koren kot druga imata poškodovano ahilovo tetivo, Elizabeth Omoregie kot vsestranska igralka komolec. Vsaka poškodba nam zmanjšuje manevrski prostor in je lahko že usodna za naše načrte, saj nam zmanjkuje alternativ.

Verjetno bi bilo za Krim bolj smiselno, da bi namesto v ligi prvakov, v kateri je že lani doživel kopico rezultatskih polomov, igral v evropski drugi ligi, pokalu pokalnih zmagovalcev.

Zadnja ekipa iz vsake skupine v ligi prvakov bo sezono nadaljevala v pokalu pokalnih zmagovalcev. Dvom, katero tekmovanje je za Krim primernejše, je na mestu. Po takšnih tekmah in visokih porazih, kot so bili lanski, se počutim kot prebičana, a če jih preživiš, se tudi okrepiš. Lansko šolanje smo drago plačevali, vendar smo se veliko naučili. Drži, da bodo mlade igralke pridobivale izkušnje, a dajati v žrelo takšna dekleta je lahko dvorezen meč. Za mnoge bo to mogoče prehiter in prevelik preskok, a druge možnosti ni. Zdaj uveljavljamo sedem, osem mladih igralk, toliko jih Krim nekoč ni v sedmih letih.

V minuli sezoni je imel Krim deset tujk, v tej pet. Je to posledica želene slovenizacije kadra ali pomanjkanja denarja za nakup vrhunskih tujk?

S tem štetjem se ne strinjam, ker ne drži. Mi smo imeli deset tujk, a smo nekatere takoj dali drugam ali na stran. Ves čas je bila prisotna želja po slovenizaciji kadra, sočasno pa tudi ni denarja za drage nakupe. Poleg tega mnoge slovenske igralke nimajo želje po zahtevnih pogojih vrhunskega športa, ampak gredo raje v osmo, deveto ekipo nemške lige kot v ligo prvakinj. Tudi v Sloveniji je veliko igralk, ki rajši igrajo le v domači ligi, ne pa tudi v Evropi. Včasih Slovenke v Krimu niso dobile priložnosti, zdaj, ko bi jo, se odločajo drugače.

V domači ligi ima Krim težave z nekaj razredov slabšimi ekipami. Zakaj?

Nekoč je bila razlika med Krimom in drugimi klubi velika, zdaj se je zmanjšala. A Krim je tudi v preteklosti izgubljal. Tudi lani, ko smo preizkušali nekatere mlade igralke, ko smo se razhajali z nekaterimi igralkami in podobno, vse to pa je pustilo posledice. Nekoč je imel Krim obsežnejši igralski kader, zdaj nas vsaka poškodba oslabi. Tudi formo tempiramo na ligo prvakinj, ne na slovensko. A naj jasno povem: Krim mora biti slovenski prvak, ne glede na okoliščine. Seveda se med sezono lahko zgodi kakšen spodrsljaj, a upam, da bo kopriv, ki nas bodo občasno spekle na poti do naslova, čim manj.