»Poglejte graciozni lok njenega vratu, njene tanko usločene obrvi, stroge ličnice, ki bi vas lahko prerezale. Danes bi bila lahko supermodel, ideali lepote se niso spremenili,« o egipčanski kraljici Nefretete, natančneje o njenem pred 103 leti odkritem doprsju, pravi ameriška avtorica domišljijsko-življenjepisnih romanov Michelle Moran. Leta 2007 objavljena uspešnica Nefretete, heretična kraljica (v slovenščino knjiga še ni prevedena, je pa v hrvaščino), tudi med kritiki poleg Kleopatrine hčerke najbolje sprejeto delo Moranove, se utegne kmalu vrniti na najbolj izpostavljene police v knjigarnah. Če bo namreč britanski egiptolog Nicholas Reeves v doslej neodkritih prostorih Tutankamonove grobnice v Dolini kraljev pri Luksorju v naslednjih tednih res našel doslej neodkrito Nefretetino zadnje počivališče.
Morda so ji vzeli grobnico
Reevesova teza, da je grobnica kraljice, ki med zgodovinarji velja za Kleopatro svojega časa (sredina 14. stoletja pred našim štetjem), v tajni kamri za enim od zidov leta 1922 odkrite grobnice »deškega faraona« Tutankamona, že nekaj mesecev močno vznemirja strokovne kroge. Nefretete ni bila le lepa in vplivna (glavna, ne pa tudi prva) žena faraona Amenhotepa IV. oziroma Ehnatona, ki je (prehodno) uvedel monoteizem boga sonca in sebe razglasil za njegovega predstavnika na Zemlji, pač pa je bila po nekaterih teorijah tudi Tutankamonova mati (njegov oče je bil, so pokazale analize DNK, Ehnaton). Šele ko oziroma če bodo našli mumijo, bo te teorije mogoče ovreči ali dokazati.
Grobnica, v kateri je britanski arheolog Howard Carter pred skoraj stoletjem našel Tutankamonovo mumijo, naj bi bila po Reevesovi teoriji v resnici namenjena Nefretete, vendar je nepričakovana smrt mladega vladarja spremenila načrte in deset let po kraljičini smrti so glavni prostor namenili za faraonovo grobnico. Do teze, da so mumijo Nefretete v naglici »zazidali« v enega stranskih prostorov, je Reeves prišel po neštetih urah pregledovanja zidov Tutankamonove grobnice. A ne z lupo na kraju samem, pač pa za – pisalno mizo. Špansko-italijansko podjetje Factum Arte je fotografije zidov in trirazsežnostne laserske posnetke njihovih površin, sprva namenjene za gradnjo čim bolj zveste kopije grobnice (namenjene turistom) nedaleč od izvirne, lani objavilo v spletu.
Nekatere nepravilnosti na površini zidov so Reevesu, ki je že nekaj časa razmišljal o tem, da kraljice niso pokopali, kot domneva večina arheologov, v egipčanskem glavnem mestu, ki ga je dal zgraditi Ehnaton (tristo kilometrov višje ob Nilu pri današnji Tell el Amarni), ampak v Dolini kraljev, zbudile zanimanje. Toliko bolj, ker so že radarske slike območja, ki jih je britanski egiptolog pred več kot desetimi leti naredil z nekim japonskim izvedencem, pokazale, da se pod zemljo skrivajo dotlej neodkrite grobnice.
Najprej z radarjem in toplotnimi kamerami
Reeves namerava svojo tezo dokazati z radarskimi preiskavami in posnetki toplotnih kamer. Poslikani zidovi grobnice bi tako ostali nepoškodovani. Pristojni egiptovski minister je te dni izrazil upanje, da bodo postopke za izdajo ustreznih dovoljenj, tudi varnostnih, že v kratkem končali, tako da bi se delo v grobnici lahko začelo novembra. Razmeroma hitro, glede na to, da je britanski egiptolog svojo teorijo objavil julija letos, a če bodo raziskave potrdile tezo, bo pridobivanje dovoljenj za nadaljnje raziskovanje nedvomno trajalo veliko dlje. Za »fizične« raziskave bo namreč treba načeti, četudi za začetek zgolj za mikrokamere, zidove, ki so sami po sebi dragocena arheološka najdba. or
