Ureditev poklicnega upokojevanja, ki je ostajalo nerešen problem vse od uveljavitve nove pokojninske reforme v letu 2013, se po dolgotrajnih in težkih pogajanjih med predstavniki vlade, delodajalcev in sindikatov vendarle bliža koncu. Peter Pogačar, državni sekretar na ministrstvu za delo, je po včerajšnji seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) povedal, da so socialni partnerji dosegli visoko stopnjo usklajenosti, Zdenko Lorber iz Slovenske zveze sindikatov Alternativa pa je rezultat pogajanj ocenil kot zadovoljiv kompromis. Novela zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju bo stopila v veljavo s 1. januarjem prihodnje leto.
Solidarnostna rezerva že, a kako visoka?
Ključne spremembe se nanašajo na višino poklicne pokojnine, ki se dviguje na raven starostne pokojnine za 40 let pokojninske dobe, in oblikovanje tako imenovane solidarnostne rezerve – ta bo zagotavljala izplačila za zavarovance s premalo sredstvi na svojih individualnih računih. Predlog novele odpravlja tudi nekatere dosedanje nejasnosti, poleg tega pa krepi pravno varnost in pravice zavarovancev. Tako denimo uvaja možnost izterjave neplačanih prispevkov preko Finančne uprave RS (Furs). Inšpektorat za delo pa bo lahko ukrepal nad tistimi delodajalci, ki ne plačujejo prispevkov za poklicno zavarovanje.
Predlog novele predvideva, da bi za solidarnostne rezerve namenili dva odstotka čiste vrednosti sredstev upravljalca poklicnih pokojnin – Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki sicer znaša 653 milijonov evrov. Takšna višina sredstev se zdi sindikatom pretirana, saj se je, kot pravi Lorber, pokazalo, da je potreb po dodatnih sredstvih za poklicne pokojnine precej manj od prvotnih ocen. Delodajalcem je po drugi strani čim višji znesek solidarnostne rezerve pogodu, saj si obetajo, da bi jim zaradi presežka sredstev lahko znižali prispevno stopnjo, ki trenutno znaša 9,25 odstotka od bruto plače. Zadeva, kot kaže, še ni zaključena, saj je državni sekretar Pogačar sindikatom obljubil, da bo ministrstvo o predlogu še razmislilo.
Delodajalci bi skrčili seznam upravičencev
Nerešeno ostaja tudi vprašanje glede seznama delovnih mest, ki so upravičena do poklicne pokojnine. Že dolgo pričakovana revizija seznama, na katerem so med drugim vojaki, policisti, vozniki, rudarji, gozdarji, železničarji, piloti in drugi, se namreč še vedno ni začela. Znova smo lahko slišali le, da bo posebna delovna skupina, v kateri bodo tudi delodajalci in sindikati, najprej oblikovala merila in kriterije ter da bodo socialni partnerji lahko odločali tudi o ustreznosti delovnih mest.
Sindikati in delodajalci imajo glede prenove seznama »zdravju škodljivih poklicev, na katerih zaposleni opravljajo posebno težka in zdravju škodljiva dela ali dela, ki jih po določeni starosti ni mogoče uspešno opravljati«, sicer zelo različne poglede. V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) menijo, da bi zaradi tehnoloških in organizacijskih sprememb lahko s seznama črtali kar dve tretjini poklicev, med drugim livarje, strojevodje, šoferje, pilote..., za katere morajo zdaj plačevati prispevke za poklicno pokojninsko zavarovanje; teh naj bi se v zadnjih letih nabralo za 660 milijonov evrov. Sindikati, po drugi strani, pa želijo, da bi se seznam še razširil – med drugim na žerjaviste in medicinske sestre.
V sistem poklicnega upokojevanja je sicer vključenih približno 45.500 zavarovancev, poklicno pokojnino pa trenutno prejema le 91 oseb. Večina zavarovancev je zlasti pred omejitvijo dviga na 5000 evrov sredstva na individualnih računih množično jemala z računov in delala naprej ter se upokojevala šele ob izpolnitvi kriterijev za starostno upokojitev.
