Mladi imajo danes priložnosti za uspeh kot še nikoli, radi poudarjajo predvsem podjetniki, ki so na to pot stopali pred desetletji. A se morajo kljub temu najprej znebiti strahu pred neuspehom. Tako pravi ekipa, ki tretje leto vodi program »Pogumni. Kreativni. Podjetni.« (PKP).
»Včasih je veljalo, da z izobrazbo dobiš službo, a danes so na pomembnem mestu osebnostne lastnosti in socialne veščine. Vzgajati moramo mlade, ki so notranje motivirani, ustvarjalni, odprti za učenje in pogumni, da se ne bojijo neuspeha,« pojasnjuje Ksenja Perko iz mladinske organizacije TiPovej, ene od partneric v projektu.
Predvsem pa je pomembno, da se mladi na poti do poguma in podjetnosti osvobodijo šolskih okvirov. »Mlade v šoli navajamo, da nekdo drug pove, kaj delati in kako kaj narediti. Ko pa iz šole stopijo na trg dela, potrebujejo ustvarjalno razmišljanje in samoiniciativnost. Ne vedo, kdo so in kaj si želijo, ne vedo, koliko zmorejo. Nimajo izkušenj in ne realnih predstav. Na eni izmed delavnic je dijakinja rekla, da pogosto težko najde motivacijo za šolo, kjer se mora učiti veliko stvari, ki se ji ne zdijo pomembne in za katere ve, da jih nikoli ne bo potrebovala. Na drugi strani pa nič ne ve o plačevanju položnic, o realnem življenju,« pravi Ksenja Perko, mentorica PKP, ki se letos odvija na gimnaziji Ljubljana in na srednji ekonomski šoli Ljubljana. Na prvi se je prijavilo 28 dijakov, na drugi 60, v treh letih pa je 30-urno »šolo za lajf« opravilo več kot 250 srednješolcev.
Ne gre za ustanavljanje podjetij
Program sestavlja serija delavnic, ki zrcalijo realnost v kurikulum, pojasni Perkova. »Inovativnost programa je v tem, da dopolnjujemo formalni šolski sistem in da uspešni posamezniki in podjetniki postanejo učitelji. V razred prinašajo življenjske zgodbe o padcih, pobiranju in uspehu. Pri dijakih spodbujamo drugačnost in željo po ustvarjanju. Mladim sporočamo, da strah pred neuspehom ni nič neobičajnega – treba ga je premagati. Upati si pomeni uspeti. In takrat ko so med dijake vključijo kot udeleženci tudi učitelji, je rezultat najboljši,« dodaja sogovornica in poudari, da celoten program temelji na neformalnem učenju, ki jim omogoča veliko fleksibilnejše delo. Teorijo tako poskušajo preslikati v izkustveno učenje, delajo v majhnih skupinah in individualno, da vsak udeleženec sodeluje pri postavitvi učnih ciljev. Ne gre namreč za uresničevanje podjetniških idej, temveč pridobivanje znanja za njihov razvoj in predstavitev. »Ne delamo start upov, vzgajamo odgovorne in pogumne posameznike, ki se upajo s svojimi talenti in interesi sooblikovati našo družbo,« poudarjajo.
Končni izkupiček programa torej niso prototipi izdelkov ali storitev, temveč pogumnejši mladi, ki jih ni strah stopiti iz okvirov družbe ali območja udobja. Dekle, ki si ni upala sanjati svojih sanj o vpisu na fakulteto v tujini, si je to zdaj postavila za cilj, pripoveduje Perkova, fant, ki ni našel nikogar za pogovor o svojem podjetju, je v okviru programa našel prave sogovornike in naredil načrt uspeha.
Dekleta, ki še ne vedo, kaj bi počele v življenju, imajo pa velik interes po potovanjih, so ta interes razvile v idejo snemanja potopisov. Fant, ki je imel veliko tremo javno nastopati, je samozavestno predstavil svojo idejo pred 100 neznanimi ljudmi, našteva Ksenja Perko in dodaja: »Veliko jih je reklo, da hodijo na naše delavnice, ker na njih dobijo motivacijo za naprej, zato da hodijo v šolo. Eden od gimnazijcev je denimo ugotovil, da gimnazija ni prava šola zanj, in se je prepisal na srednjo ekonomsko šolo ter je zdaj presrečen in napreduje bolj kot prej.«
Želijo biti slišani in upoštevani
Ekipo mentorjev sestavljajo podjetniki, motivatorji, športniki, mladinski trenerji, entuziasti, poleg Perkove še Marin Medak, najmlajši kapitan veslaške posadke, ki je prečkala Atlantik, Andrej Mercina, ustanovitelj biroja Trije arhitekti, Leon Magdalenc, strokovnjak za javno nastopanje, Tadej Zajšek, strokovnjak za digitalni marketing ter razvoj novih izdelkov, Sonja Čandek, vzgojiteljica in mladinska delavka, ter Matej Feguš, direktor in lastnik podjetja za izdelavo ergonomskih stolov Donar. Zadnji je za izvajanje programa namenil tudi 18.000 evrov, ki jih je prejel za nagrado ob nazivu Globalni podjetnik leta na lanskem srečanju CEED v Maroku. »To je naložba v skupno prihodnost. Gre zgolj za zagotavljanje obstoja in prihodnosti programa PKP v čim večjem obsegu, saj država za to namenja premalo denarja,« odgovori na vprašanje, zakaj je denar namenil ravno temu programu.
In pri tem poudarja, da sploh ne gre za podjetnost, temveč predvsem za raziskovanje talentov, kreativnosti in za razmišljanje, kaj lahko mladi naredijo s komunikacijo, povezovanjem ter pogumom v prihodnosti. »Velikokrat odkrijemo, da so mladi premalo slišani ali upoštevani ter da zaradi tega nerazumevanja zapadejo v apatijo,« pojasnjuje Feguš, ki zato z ekipo med mladimi ne dela razlik in z navdušenjem opaža, kako velike spremembe se dogajajo v glavah dijakov, ko dobijo pozornost in so enakopravni sogovorniki pri reševanju različnih izzivov. »Mladi težko izpolnijo pričakovanja, če so njihove naloge omejene na prisotnost pri pouku, izpite ter opravljeno maturo. Verjamem, da je v izobraževalnem sistemu veliko ljudi, ki delajo dobro, vendar nimajo pogojev in jasne usmeritve, da bi mlade spodbujali k razmišljanju in ne zgolj k opravljanju obveznosti,« še dodaja podjetnik.
