Begunska kriza, srbsko vstopanje v Evropsko unijo, izzivi na Zahodnem Balkanu in dvostranske teme bodo v ospredju pogovorov s srbskim predsednikom Tomislavom Nikolićem, ki danes prihaja na dvodnevni obisk v Slovenijo. Gre za povratni obisk, potem ko je bil Borut Pahor lani kot prvi slovenski predsednik na uradnem obisku v Srbiji.
Obisk prihaja v času, ko je v regiji aktualno begunsko vprašanje. Srbija je močno občutila tako imenovano balkansko pot priseljencev, vprašanje pa je med drugim precej zaostrilo izmenjavo besed med Beogradom in Zagrebom ter povzročilo napetost v regiji, kjer skuša biti Slovenija čim vidnejša in dejavnejša s svojo pobudo, imenovano proces Brdo. Srbija obenem išče podporo za čim prejšnje odprtje prvih pogajalskih poglavij z Evropsko unijo, čemur so v Ljubljani naklonjeni. Kot je Nikolić povedal v pogovoru za Dnevnik, ki ga bomo objavili v sobotni prilogi Objektiv, je čutiti tudi poskuse v Bruslju, da bi Srbiji za nadaljnje približevanje kot pogoj postavili priznanje Kosova. Že pred tem je napovedal, da takšne odločitve ne bi podpisal, tudi če bi bila sprejeta na referendumu, temveč bi odstopil.
Beograd moti podpora članstvu Kosova v Unescu
Slovenija je zelo zainteresirana za čim hitrejše in učinkovitejše uresničevanje sporazuma o nasledstvu SFRJ. Naslednic je pet, a nekatera vprašanja bi bilo mogoče rešiti tudi dvostransko, denimo o dostopu do arhivov nekdanje države in Narodne banke Jugoslavije. Srbski predsednik pravi, da ne vidi ovir, da se to ne bi zgodilo, in da se tudi sam zavzema za čim hitrejše uresničevanje sporazuma, ki je začel veljati pred enajstimi leti.
Srbijo na drugi strani moti pobuda Albanije, da Kosovo postane član Unesca (Organizacija OZN za izobraževanje, znanost in kulturo). Predlog za umestitev tega vprašanja na dnevi red je dala Albanija, Slovenija pa ga je podprla. »Sloveniji ni treba prednjačiti tam, kjer ve, da Srbijo boli,« pravi Nikolić. Na slovenskem zunanjem ministrstvu o podpori albanski pobudi pravijo, da Slovenija ves čas podpira samostojno Kosovo in njegovo vključevanje v mednarodne in regionalne organizacije, da pa je pobudo podprla tudi zato, ker bo članstvo »Kosovo zavezalo k spoštovanju mednarodnih standardov za zaščito vse kulturne dediščine na Kosovu, tako kosovske kot srbske«. Srbija ostro nasprotuje, da bi srbska pravoslavna samostana, cerkev in patriarhat na Kosovu, ki so Unescova kulturna dediščina, prešli pod zaščito Prištine. Srbski zunanji minister Ivica Dačić je prejšnji teden denimo dejal, da je predlog o sprejetju Kosova v Unesco, »kot bi nekdo za članstvo predlagal Islamsko državo«. Glasovanje o članstvu Kosova bo predvidoma 21. oktobra.
Odkritje spomenika Mihajlu Pupinu
V slovenskih krogih pričakujejo precej odkrit pogovor, ki se bo vrtel tudi okoli gospodarskega sodelovanja. Državi imata za več kot milijardo evrov trgovinske menjave, Slovenija pa je po investicijah v Srbiji tik pod vrhom. Ta je dodatno zanimiva, ker je tam izdelano blago ob izpolnjevanju določenih kriterijev mogoče izvažati v Rusijo, proti kateri Beograd ni uvedel sankcij. Tudi to dejstvo je po besedah Nikolića določena ovira srbskem približevanju Evropski uniji, saj ji sodelovanje z Rusijo »mnogi v Evropski uniji zamerijo«.
Na obeh straneh vendarle poudarjajo, da med državama ni izstopajočih odprtih vprašanj. Dobre odnose, kot jih ocenjujejo v obeh prestolnicah, bodo med tokratnim obiskom ponazorili z Nikolićevim odkritjem spomenika srbskemu znanstveniku Mihajlu Pupinu v petek na Bledu. Pupin je bil matematik, fizik in izumitelj, ki je živel v ZDA. Na povabilo Kraljevine SHS se je leta 1919 udeležil pariške mirovne konference, na kateri so po drugi svetovni vojni med drugim na novo risali meje. Pupin je s posredovanjem pri ameriškemu predsedniku Woodrowu Wilsonu pripomogel, da so območje Gorenjske (vključno z Jesenicami, Bledom in Bohinjem) prisodili Kraljevini SHS in ne Italiji. Pozneje so ga razglasili za častnega meščana Bleda. V ljubljanski mestni hiši se bo Nikolić danes udeležil odprtja razstave o Pupinu.
Nikolić se bo pogovarjal tudi s predsednikom državnega zbora Milanom Brglezom in premierjem Mirom Cerarjem. Slednji je februarja gostil srbskega premierja Aleksandra Vučića, takrat pa sta imeli vladi tudi drugo skupno zasedanje. Tretje bo morda še letos.
