Včeraj, na svoj osmi rojstni dan, je ugasnila stranka Zares – socialno liberalni. Potem ko je že od leta 2011 zunajparlamentarna stranka in od lanskega maja tudi brez predsednika, se je približno 40 članov konvencije, ki je najvišji organ Zares, na včerajšnji izredni seji po dveh urah razprave soglasno odločilo za samorazpustitev. Toda politični analitik dr. Vlado Miheljak meni, da je ta stranka mrtva že dlje časa. »To je le izdaja mrliškega lista za nazaj – kot pri planincu, ki se smrtno ponesreči, vendar mrliški list izdajo šele, ko najdejo njegove posmrtne ostanke, do takrat pa velja za pogrešanega.«
Smrt osemletnice
Ustanovna konvencija Zares je bila 6. oktobra 2007, pogrebna včeraj. »Politiki želimo povrniti ugled, želimo, da je drugačna. Naša ambicija je postati in ostati verodostojen politični sogovornik, ki ve, kaj hoče in kako to hoče,« je pred natanko osmimi leti dejal ustanovitelj in prvi predsednik stranke Zares Gregor Golobič, včeraj pa je glasoval za njeno samorazpustitev.
Zares je bila ena od frakcij nekoč mogočne LDS, saj so jo v glavnem sestavljali njeni nekdanji člani. Stranka je doživela vrhunec na državnozborskih volitvah leta 2008, ko je zbrala 98.526 glasov volilcev, bila z devetimi poslanci tretja najmočnejša parlamentarna stranka, v vladi Boruta Pahorja pa je imela štiri ministre. Toda že dobra tri leta kasneje je na predčasnih volitvah izpadla iz parlamenta, saj je dobila le dobrega pol odstotka volilnih glasov, medtem ko na lanskih predčasnih državnozborskih sploh ni sodelovala. Zaradi slabih rezultatov Zares se njen prvi predsednik Gregor Golobič za to funkcijo ni več potegoval, februarja 2012 ga je nasledil Pavel Gantar, a je maja lani odstopil, ker stranka na volitvah v evropski parlament ni dobila pričakovanega poslanskega mandata. Od takrat je Zares brez predsednika, vlogo predsedujočega opravlja podpredsednica stranke Cvetka Ribarič Lasnik.
»Preveč egov za tako majhen prostor«
Vlado Miheljak o Zares pravi: »Blagovna znamka je izčrpana, ideje, ki so jih imeli, pa bi se morda dalo obnoviti.« Poudarja, da je bila ključni problem te stranke kadrovska gneča, to je »preveč egov za tako majhen prostor«, in to, da je bila dediščina LDS. »Ni bila stranka, ki bi znala živeti v opoziciji.« Miheljak tudi ocenjuje, da je bila prelomna točka za Zares afera Ultra, ko je Golobič medijem zamolčal svoj lastniški delež v tem podjetju. A ne zato, »ker bi bil kaj posebnega kriv«, ampak zato, ker je skušal v tem primeru zelo nespretno manipulirati z mediji, stranka in on sam pa se na to afero nista ustrezno odzvala, je prepričan naš sogovornik.
»Ker Golobič ni odstopil in s tem razbremenil stranke, je bil od takrat za Zares mlinski kamen,« ugotavlja Miheljak in poudarja, da je bila afera Ultra še zadnje dejanje te že sicer neuspešne politične zgodbe. Ko je Golobič zapustil predsedniško mesto, v Zares niso našli močne osebnosti za nadaljnje vodenje. »Toda to je problem vseh strank, v katerih je prevelika zgoščenost intelektualcev in s tem velikih egov, ki ne omogoča jasne hierarhije. Enako je bilo s Solidarnostjo, ki ni prišla v parlament, imela pa je največjo koncentracijo intelektualcev v zadnjem času.«
