Kljub zaščiti ni zaspan kraj
»Ne, Vipavski Križ kljub zaščiti ni zaspan kraj,« pravi Harij Bat, predsednik tamkajšnje krajevne skupnosti. V starem delu naselja živi 120 ljudi, v nekdanjem grajskem poslopju delujejo štirje razredi osnovne šole in dva oddelka vrtca. Skupaj se tako po Vipavskem Križu dnevno podi okoli 120 otrok. »Prenova je za krajane velika pridobitev. Poleg boljše kakovosti vsakdanjega bivanja in internetnih povezav nam odpira nove možnosti za zagon turistične dejavnosti in nove kulturne prireditve. Pogoji za gostinsko in trgovsko dejavnost so dobri,« našteva Bat. »Kakovostno življenje krajanov in nove možnosti za razvoj turizma sta bistvena cilja, ki ju je občina z naložbo želela doseči. Prvega je dosegla, za drugega pa bo potrebna podjetnost krajanov,« dodajajo v ajdovski občini. Župan Tadej Beočanin je krajanom na sobotnem slavju takole položil na srce: »Turistični potencial pogosto ne nujno začutijo, temveč udejanjijo podjetniki od drugod, kar lahko povzroči napetost med staroselci in prišleki. Takih primerov je veliko, najbolj značilen je Bovec. Iskreno upam in si želim, da bi priložnost v prenovljenem Križu začutili domačini in znali unovčiti lokalne pridelke in izdelke.«
Kar 1,2 milijona evrov sredstev za obnovo je občini Ajdovščina uspelo pridobiti iz javnega razpisa Evropskega sklada za regionalni razvoj, preostali del zneska je zagotovila občina. Pri prenovi so investitor in izvajalci zgledno sodelovali s konservatorji. Konservatorji Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije so sodelovali pri arheoloških raziskavah, pri zunanjem urejanju ulic in obeh trgov pa poskrbeli, da so se ohranile vse varovane vrednote naselbinske dediščine. Poleg nedavne prenove naselja Šmartno v Goriških brdih je Vipavski Križ drugi zgled tega, da gresta kulturna dediščina in razvoj z roko v roki, meni konservatorka Andrejka Ščukovt iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
V Gočah se zaščite otepajo
Povsem drugače pa s spomeniško zaščito sobivajo prebivalci od Vipavskega Križa le nekaj kilometrov oddaljene vasi Goče. Domačini se že več let poskušajo otresti spomeniške zaščite in opozarjajo, da od statusa nimajo nič razen težav. Vsi njihovi doslej predlagani projekti za obnovo in razvoj vasi niso premaknili z mrtve točke, saj zanje ne dobijo soglasja stroke. Še vedno so brez obnovljenega vodovoda ter želenih igrišča in parkirišča, ki ju želijo imeti tik ob vasi. Svet Krajevne skupnosti Goče je na Občino Vipava zato septembra naslovil zahtevo, naj začne postopek, s katerim bi vasi ukinili status kulturnega spomenika. Občina vaščane podpira, pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine pa so že pred časom povedali, da razlogov za ukinitev statusa ni – vas namreč ni izgubila svojih spomeniških lastnosti.