Pozornost vlagateljev se je tako preselila v regijo rastočih trgov, ki v zadnjih mesecih v primerjavi z regijo razvitih trgov vse bolj peša. Če so bile že prej vidne razpoke v posameznih državah – najbolj očitno v s sankcijami in upehano valuto obremenjeni Rusiji ter v Braziliji, kjer se zdi, da gre prav vse narobe – je zlom kitajskega borznega balona, ki se je začel junija in se po neverjetni seriji izvirnih ukrepov kitajskih oblasti vendarle končal dva meseca kasneje, dokončno postavil regijo na naslovnice dnevnih finančnih časopisov. Odziv kitajskih oblasti je bil pričakovan, saj so predstavili nove spodbude za infrastrukturne projekte kot jedro fiskalnih spodbud in prek znižanja obveznih rezerv, ključne obrestne mere ter nekaterih dodatnih ukrepov uvedli ohlapnejšo monetarno politiko. Po pričakovanjih analitikov jim je s tem uspelo umiriti upadanje pričakovanj o višini gospodarske rasti in hkrati ponuditi podporo vsem državam, ki so prek ekonomskih tokov tesno povezane z usodo kitajskega gospodarstva. Glede na to, da se te že tako in tako soočajo z upadanjem cen surovin in energentov ter zgoraj omenjeno negotovostjo glede centralne banke Združenih držav Amerike, so te ukrepe zagotovo pozdravile z velikim olajšanjem.
Regija rastočih trgov spet v središču pozornosti
Letošnje poletje je minilo v znamenju obsesivne osredotočenosti kapitalskih trgov na centralno banko Združenih držav Amerike. Ta naj bi namreč po njenih lastnih napovedih sredi septembra končno začela zviševati ključno obrestno mero, kar naj bi pomenilo zmagovito vrnitev k normalizaciji izredne monetarne politike, ki smo ji bili priča v zadnjih letih. Vlagatelji so v luči grške krize in ohlajanja na Kitajskem ter v širši regiji rastočih trgov o tem vse bolj dvomili in na koncu so v igri »kdo bo koga« potegnili daljšo. Med dvobojem centralne banke in vlagateljev je iz izjav članov odbora guvernerjev postalo jasno, da bo ne glede na to, kdaj se bo normalizacija obrestnih mer začela, njena hitrost zelo zmerna. S tem je bil odpravljen morda še večji dejavnik tveganja kot samo dejanje začetka dvigovanja.
