Fužinski grad so sezidali člani rodbine Khisl v sredini 16. stoletja. Dvorec je bil zgrajen na levem bregu Ljubljanice, ob lesenem mostu, v letih od 1528 in 1557 v renesančnem slogu. Na tem delu je Ljubljanica ustvarila brzice in naravni jez, ki je služil delovanju mlina. Ime je dobil po fužinah - obratih za predelavo železa, ki so bili v njegovi okolici. Takrat je dokazoval bogastvo, ugled in politično moč prvih lastnikov. Družina Khisl je iz Bavarske prišla leta 1519. Bili so podjetni in so hitro obogateli ter postali plemiči von Kaltenbrunn in kasneje baroni.
Še danes delujoča hidroelektrarna
Že ob koncu 16. stoletja in v naslednjih obdobjih je grad večkrat zamenjal lastnike, kar se je odrazilo tudi v stavbni strukturi. Pomembno dopolnitev predstavlja hidroelektrarna, ki so jo gradu prizidali leta 1897 za potrebe vevške papirnice. Elektrarna deluje še danes in je svojevrstna tehniška znamenitost. Grad Fužine je bil leta 1984 razglašen za kulturni spomenik in je od leta 1990 namenjen muzejski dejavnosti v upravljanju Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.
Današnji most je bil nekoč dvižni
Tlorisno obliko gradu sestavljajo štirje bivanjski trakti okoli nepravega pravokotnega notranjega dvorišča z vodnjakom. V vogalih izstopajo pravokotni obrambni stolpi z okroglim stolpičem. Okoli gradu je bil izkopan obrambni jarek. Preko njega do vhoda danes vodi most (včasih je bil to dvižni most), pred njim pa stojita plastiki armata (emblema z viteško opremo) na pravokotnih podstavkih. Vhod predstavlja ločni kamnit portal z utorom za dvižni most, nad njim pa je pomol s konzolnim vencem pod napuščem in oknom. Pod njim je kamnita plošča z napisom in tremi grbi. Srednji je grb Hansa Khisla, levi in desni pa sta grba njegovih dveh žena.
Arhitekturno izstopajoči obrambni stolpi
Arhitekturno so predvsem zanimivi stolpi, še posebno jugozahodni z bogatim renesančnim mrežastim obokom ter severovzhodni s križnimi na osrednji steber oprtimi oboki. V prizidku iz leta 1895 je na vrhu stopnic postavljena kovana krona z grajskega vodnjaka. Dvorec se v stoletjih ni bistveno spremenil in je večinoma še tak, kot ga je upodobil Valvasor leta 1689; spremenili so se le detajli. Še največja sprememba se je zgodila leta 1897, ko so prizidali hidroelektrarno in uničili brzice.
Obnova po načrtih Petra Gabrijelčiča
Obnova Fužinskega gradu se je začela leta 1990 po načrtu Petra Gabrijelčiča. Arkade so odprte, v vzhodnem traktu so predstavljene renesančne bifore. Nove so tudi odprte arkade v nadstropju severnega trakta. Sočasno z obnovo je potekala tudi preiskava grajskih sten po sobah. Odkrili so ostanke poslikav, o katerih je pisal že Valvasor. Restavrirali so obrobe oken in našli dekorativne poslikave v nadstropju jugovzhodnega stolpa in južnega trakta. Najlepše poslikana je bila grajska kapela. Poslikave, kolikor so se ohranile, so restavrirali.
