Danes je tretji dan gladovne stavke Mihe Turšiča, soustanovitelja Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij (Ksevt) v Vitanju; za to skrajno potezo se je, kot pojasnjuje, odločil zaradi uničevalnega in prezirljivega odnosa ministrstva za kulturo do Ksevta ter še nekaterih drugih ustanov, a tudi zavoljo skrb vzbujajočega stanja na celotnem polju kulture. »Ni več mogoče biti tiho,« trdi Turšič. »Zaradi stalnega nižanja sredstev za kulturo imamo opraviti s prekinjanjem kontinuitete v umetnostni produkciji in posledično z nepovratnim uničevanjem umetnosti, institucij in kulturne dediščine.«
Ksevt so leta 2010 ustanovili kot zasebni zavod (z velikim osebnim vložkom posameznikov, dodaja Turšič), leta 2013 pa je začel delovati kot javni zavod, s čimer se je začel vzpostavljati tudi mehanizem njegovega javnega financiranja. V teh treh letih se je v njem zvrstilo več kot 80.000 obiskovalcev, pripravili so 26 večjih dogodkov, samo na lanskem arhitekturnem bienalu v Benetkah pa se je z njihovim programom seznanilo še 300.000 obiskovalcev iz tujine, povzema Turšič. Lani je Ksevt od ministrstva za kulturo za svoje delovanje prejel 80.000 evrov ter še dodatna sredstva za predstavitev v Benetkah, letos le še 7000 evrov; 10.000 evrov pa od občine Vitanje. »Zaradi trenutnih razmer ne moremo realizirati že dogovorjenih projektov, izvajati programa, plačati sodelavcev in izpolnjevati svojih zakonskih obveznosti.« Pri tem poudarja, da je vlada aprila lani sprejela sklep o financiranju Ksevta z vsaj 40.000 evri na leto, ki ga nova posadka na ministrstvu namerno ignorira: »V enem letu so uničili vse, kar smo dolga leta gradili.«
»Birokratska aroganca«
Ob začetku gladovne stavke je Turšič tudi odstopil kot vršilec dolžnosti direktorja Ksevta, saj pojasnjuje, da za delovanje zavoda v okoliščinah, ko so razmere tako »iracionalne in nevzdržne«, ne more prevzeti odgovornosti. Obenem je na ministrstvo in vlado naslovil tri zahteve, do njihove izpolnitve pa namerava s stavko vztrajati. Prva od njih je odstop Biserke Močnik, direktorice direktorata za ustvarjalnost, z vseh funkcij in delovnih mest na ministrstvu za kulturo; za ta položaj (nanj jo je imenovala ministrica Julijana Bizjak Mlakar, njena sokrajanka in nekdanja strankarska kolegica, s katero sta na listi SD leta 2010 skupaj kandidirali na lokalnih volitvah v Kamniku, op.p.) po njegovem mnenju ni primerna že zato, »ker ne razume umetnosti«, obenem pa je odgovorna za odsotnost dialoga, politično manipuliranje in onemogočanje izvajanja Ksevtovega programa.
»Na direktoratu so se vse leto izogibali stikom ali sestankom, na katerih bi lahko spregovorili o problematiki pogojev za naše delo,« pojasnjuje Turšič. »Direktorat je tudi zavajal kabinet ministrice in vodstvo občine Vitanje, strašili so jih z vračanjem evropskih sredstev in podobno.« Gre za golo birokratsko politikanstvo in aroganco, je prepričan; v odsotnosti kulturnopolitične vizije ministrstvo raje ustvarja probleme, kot da bi iskalo rešitve, in Ksevt je le ena od žrtev tega stanja. Ob tem Turšič zahteva še preoblikovanje Ksevta iz občinskega zavoda v nacionalno institucijo ter zvišanje sredstev za kulturo na dva odstotka državnega proračuna.
Neskladja v trditvah
Na ministrstvu za kulturo pravijo, da direktorico direktorata za ustvarjalnost podpirajo, saj »ravna skrbno z javnimi sredstvi in tudi skladno z zakoni«, ter namigujejo, da so za težave pri financiranju odgovorni pri Ksevtu. »Leta 2014 je bila s Ksevtom sklenjena pogodba v višini 110.000 evrov, za katero do danes še nismo prejeli ustrezne obračunske dokumentacije za 45.874,01 evra, ki bi morala biti predložena do konca februarja letos,« so sporočili iz službe ministrstva za odnose z javnostmi. »V zvezi z manjkajočo dokumentacijo se je direktorat tudi večkrat sestal s predstavniki občine in Ksevta, dane so bile obljube o njeni predložitvi, ki pa niso bile nikoli izpolnjene, zato smo bili v skladu z zakonom prisiljeni, da izdamo občini Vitanje zahtevek za vračilo omenjenega zneska.« Ob tej trditvi je Turšič ogorčen: »Dobili so tako predčasno kot vse naknadno zahtevane dokumente, s predstavniki Ksevta pa se sploh niso srečali! Izjava le potrjuje mojo tezo o birokratski vzvišenosti nad umetnostjo. Naj ministrstvo raje odgovori, ali je izvršilo veljavni sklep vlade, sprejet 7. aprila 2014, in zakaj ga ni.«
Dogodke zaskrbljeno spremljajo tudi v Vitanju. »Podrobnosti sicer ne poznam, toda kolikor vem, je Ksevt predložil vso potrebno dokumentacijo,« je povedal direktor občinske uprave Srečko Fijavž. »Žal delovanje Ksevta presega finančne zmožnosti občine, kot je naša, toda dejstvo je, da imajo program, ki presega lokalne okvire in je v širšem nacionalnem interesu. V minulih treh letih so na lastnih plečih, brez omembe vredne državne podpore, vendar z veliko entuziazma in nadčloveške energije izvajali dejavnost, ki so jo kot partnersko prepoznale vse države, ki imajo vesoljski program. To nas je postavilo ob bok redkim velesilam, vendar tega pri nas očitno nismo zmožni sistemsko podpreti.«
