A potem je udarilo od povsem drugod. Ves ta čas, ko smo nevarno bombno vodo zlivali v odtok in med mazali na kruh, so se bombe skrivale na najbolj nepričakovanem kraju: pod našimi nebogljenimi, nič hudega slutečimi zadnjicami. V avtomobilih. Da je ironija še večja, v prav tistih avtomobilih, ki jih generacije slovenskih očetov in sinov čislajo kot najbolj zanesljive, ker jih proizvaja najbolj zanesljiv narod daleč naokrog. Presrečni in zakreditirani smo vozili domov te dizelske civilizacijske presežke, varčne in okolju prijazne za povrh. Vsako jutro smo se tako zbudili in med poslušanjem novic o novih protiterorističnih ukrepih drveli od vrtcev do šol in nakupovalnih središč v svojih zloščenih samomorilskih jopičih. Medtem ko smo gledali kvišku, so milijoni jeklenih ljubljenčkov, ti avtomobili z veliko začetnico, bruhali v zrak svinjarijo in množično zastrupljali naše otroke. Samo pomislite, ste v življenju videli več oboroženih islamistov ali avtomobilov z veliko začetnico?
V zadnjem času so se teroristi z letal preselili na obrežje. Obveščevalci pravijo, da je Ahmed opustil konjiček sestavljanja bomb iz 150-mililitrskih pakiranj šampona za mastne lase in se usmeril v avanturizem: antropološko popotovanje čez ovire v srce Evrope, kjer bo poteptal kulturo, zavzel trdnjavo, vse to s prosperiranjem na socialni podpori. V teku je mobilizacija vseh sposobnih mož in fantov, ki bodo na oklepnikih jeli branit našo mejo. Ker smo varuhi trdnjave in moramo spati z enim očesom odprtim in obrnjenim na divji vzhod.
Paziti moramo samo, da nam med gledanjem kvišku ne eksplodira bomba pod lastno ritjo.