Sojenje Žagarju je najdaljše in najtehtnejše poglavje posojilodajalske zgodbe, ki je odmevala pod imenom afera Pompe. Izbruhnila je leta 2004, vanjo je bilo vpletenih pet mariborskih stečajnih upraviteljev, najbolj znan med njimi pa je bil stečajni upravitelj Tama. Finančnemu inženiringu Dušana Pompeta je med letoma 1996 in 2003 iz stečajne mase mariborske tovarne avtomobilov nepooblaščeno in v nasprotju s pravili stečajnega postopka posodil okoli 2,2 milijarde tolarjev (9,18 milijona evrov). Pompetovo podjetje pa je potem zaradi prezadolženosti leta 2004 zdrsnilo v stečaj. Upnikom je ostalo dolžno kar 21,5 milijona evrov, terjatev Tamovih družb v stečaju vrednih 2,5 milijona evrov pa ni nikoli poplačalo.
Na mariborskem okrožnem sodišču so Žagarja decembra 2011 obsodili na tri leta in pol zapora, kazen je postala pravnomočna, vrhovno sodišče pa je zavrnilo tudi njegovo zahtevo za varstvo zakonitosti. Zato je moral v zapor. Februarja letos je Žagar odsedel dve leti kazni in postal spet svoboden. Ustavno sodišče je namreč presodilo, da ni imel zagotovljenega nepristranskega sojenja in je zato razveljavilo sodbe okrožnega, višjega in vrhovnega sodišča. Po mnenju ustavnih sodnikov sodišča niso pravilno pretehtala ugovora obrambe. Žagarja je leta 2004 kazensko ovadilo prav Okrožno sodišče v Mariboru, kar naj bi bilo tisto, kar vliva utemeljen dvom o nepristranskosti sodišča.
Iz Maribora v Mursko Soboto
Spis je zdaj prevzelo murskosoboško sodišče. Senat pod predsedovanjem Natalije Pavlič Goldinski je v samo nekaj mesecih pripeljal proces do sodbe. Sodišče je Žagarja nepravnomočno obsodilo na tri leta zapora, je poročal časnik Večer. Četudi bo sodba postala pravnomočna, se Žagarju ne bo treba vrniti v zaporno celico, saj je že odsedel dve tretjini kazni in si zato lahko obeta pogojni izpust iz zapora. Žagar se je vsa ta leta zagovarjal, da ni storil nič spornega. Prepričan je, da je imel za posle s podjetjem Pompe vsa pooblastila in da z omenjenimi posojili ni ničesar tvegal. Po njegovem prepričanju je bila obtožnica konstrukt, ker je bil Pompe odličen poslovni partner in bi posojeni denar vrnil v stečajno maso, če sodišče ne bi prepovedalo teh poslov in mu ne bi odvzelo funkcije stečajnega upravitelja.
Okrožno sodišče v Mariboru je leta 2011 še razsodilo, da mora Žagar v stečajne mase oškodovanih Tamovih podjetij nakazati skoraj 2,5 milijona evrov. Ta del sodbe je razveljavilo že vrhovno sodišče, in sicer zaradi tega, ker je poznejša stečajna upraviteljica Tama Vera Zavrl vložila civilno tožbo zoper Žagarja, v kateri od njega terja plačilo 3,15 milijona evrov. Ta pravdni postopek je prevzelo celjsko okrožno sodišče.
