Ko je leta 2011 na rutinskem menedžerskem pregledu izvedel, da je z njim nekaj hudo narobe, pa je seveda doživel šok. Počutil se je namreč odlično in nikoli ni niti pomislil, da se v njegovem telesu razraščajo rakave celice. Svoje bolezni ni nikoli skrival pred drugimi. Ravno nasprotno. O zahrbtnosti raka na prostati in prednostih operacije z robotom je v javnosti vedno odprto govoril in s tem vzpodbudil večino svojih prijateljev in znancev, da so odšli na preventivni pregled.
Po treh tednih spet v službo
Posedel se še vedno spominja, da je v bolniški sobi poleg njega ležal komaj 24-letni fant, ki je bil operiran po klasični metodi. »Ko sem tretji dan po operaciji odšel domov, sem se odlično počutil, medtem ko je fant še vedno trpel bolečine. Po tednu dni sem se v trenirki, pod katero se je takrat še skrival začasni kateter, sprehajal po ulici, tri tedne kasneje pa sem že odšel v službo. Počutil sem se namreč povsem normalno. Zelo mi je odleglo, da po operaciji nisem imel prav nobenih težav. Moškim je najbrž jasno, o čem govorim,« pravi odkrito Posedel.
Začetki uvajanja robotsko asistirane kirurgije v Celju niso bili enostavni. Slovenska zdravstvena politika ideji res ni nasprotovala, vendar je tudi ni finančno podprla. Bolnišnica je zato robotski sistem kupila sama in zanj odštela 1,7 milijona evrov.
Robotski sistem da Vinci so razvili Američani. Ni ga mogoče programirati, da bi sam izvedel določeno delo in ne more sam voditi kirurških instrumentov, je pa učinkovito orodje, ki prinaša pomembne prednosti bolniku in kirurgu. Slika, ki jo kirurg vidi v kirurški konzoli, je namreč tridimenzionalna in desetkrat povečana. Ker ima robot vgrajen še filter, ki odpravi tresenje rok, je gibanje instrumentov izjemno natančno.
V celjski bolnišnici z robotom operirata dva kirurga, dva pa se še uvajata. Pri večini operacij so odstranjevali rakavo prostato, nekaj deset posegov so opravili tudi na ledvicah, sečevodu in mehurju. Lani je z robotskim sistemom začela operirati tudi ekipa oddelka za splošno in abdominalno kirurgijo, ki z njim izvaja operativno zdravljenje raka debelega črevesa in danke. Tudi na ginekološkem oddelku bi ga radi uporabljali, vendar so težave pri financiranju. Na robotu je bilo v zadnjih petih letih nekaj manjših okvar, ki pa na delo niso vplivale. Pomembno je, da robot nikoli ni zatajil med operacijo in da tudi nikoli ni poškodoval bolnika ali koga iz zdravniške ekipe.
