Žmauc je predsinočnjim v značilnem »džumbusu« četrtkovega večera izrisal zanimiv, na glavo obrnjen svet filma Jebiga, ki se je ob obletnici vrnil v svoj domači lokal. Tihi je bil zgovoren, Novinar se je ustrašil intervjuja, frizerka Frida je postala mamica in se preselila v Logatec, zgovorni Miško je bil med najtišjimi, Kmet se je ponašal z dolgimi lasmi, Doza vsaj do polnoči še ni bil pod dozo. Tudi štetje let nekako ni bilo pravšnje, saj se je na koncu filma izpisala letnica 1999 in ne 2000. A jebi ga. Vmes se je marsikaj spremenilo, le šefova zapoved »Nč na kredit!« je ostala ista, kar je potrdila tudi natakarica za šankom.
Noro, koliko oboževalcev
Dež, ki se je ulil tik pred začetkom filma, ni pregnal številne publike. Zapolnila je vse možne kotičke pod dežniki, strehami in nadstreški, nabito polna pa je bila tudi notranjost lokala. Smeh se je velikokrat razlegel po dvorišču, gledalci pa so pokazali tudi zavidljivo znanje dialogov. Največ žvižgov in vzklikov je bil deležen seveda šefov diktat: »Nč na kredit!« Mladci, ki so ob nastanku filma kvečjemu še gulili osnovnošolske klopi, so presenetljivo kar simultano govorili z igralci na platnu. »Nisem siguren, če sem razumu, sam sliš se zajeban. Jaz na primer ne vidm nč, pa tud če sem čist trezn. Ne z leve, ne z desne, ne diagonela,« so govorili hkrati z Jako. Nekateri so se pri tem spominjali lastnih pivskih pustolovščin, drugi so opazili, kako se je Ljubljana medtem spremenila. »Kako je bilo takrat lepo,« je komentiral eden od njih.
»Malo sem zamudil in sem bil res presenečen, ko sem videl, koliko ljudi se je zbralo. Sicer sem na facebooku videl, da se jih je prijavilo kar tisoč, a nisem pričakoval, da bodo res prišli. Noro, da ima še vedno toliko oboževalcev, kar je gotovo fenomen za slovenski film,« je pojasnil Jure Sotlar, ki je v filmu zaigral gobčnega Novinarja. Kot kaže, je Jebiga v Ljubljani res pridobil kultni status, saj še vedno vleče mlado in staro. Je za to kriva upodobitev značilnega ljubljanskega »furanja safra«, odlično izdelanih likov ali sporočila »Jebi ga«? Sotlar se je ob tem spomnil, da na začetku sploh ni nosil tega prepoznavnega naslova, ampak bi se naj prvotno imenoval Bazilika. »Tisti, ki smo imeli nekaj vpliva, smo močno pritisnili, da mora imeti drugačen naslov.« In na srečo nam je uspelo.
Še naprej ostajajo druščina
Igralska ekipa, ki je bila že pred filmom in Žmaucem nerazločljivo povezana z ustvarjanjem gledaliških projektov v Gleju, še danes ostaja prijateljska druščina. Karmen Rupnik, ki je zaigrala legendarno frizerko Frido, ne živi več v Ljubljani, ampak je v Logatcu odprla frizerski salon, trenutno pa jo ob tem okupira predvsem hčerkica. Zato je bila zanjo priložnost, da se znova snide z ekipo, res nekaj posebnega, saj zelo pogreša svojo ljubljansko družbo. »Vso mladost sem preživela z njimi. Bili smo 'gang'. Tukaj smo viseli po cele dneve. Režiser Miha Hočevar pa je sedel za mizo, nas opazoval in skozi nekaj pisal. Spraševali smo se, kaj ta model dela, potem pa je po nekaj mesecih stopil do nas in rekel, če bi z njim posneli film,« se spominja, v zelo lepem spominu pa ji jo je ostalo tudi snemanje.
Tudi ona je bila presenečena, da je film pritegnil toliko obiskovalcev, to pa pripisuje temu, da se očitno vedno več ljudi počuti melanholičnih kot akterji v filmu. »Miha je bil očitno pred časom, kot Nieti, ki so najbolj razturali šele nekaj desetletij po nastanku. Po mojem ga bo razumelo vedno več ljudi.« Tudi sama še vedno čuti načelo »Jebi ga«. Pravi, da tako živi. »A danes, ko imam otroka, bi rekla: Tako pač je, to je to.«
