Selektor slovenske kolesarske reprezentance Gorazd Štangelj je strategijo za nedeljsko elitno preizkušnjo 82. prvenstva v Richmondu osnoval na dveh liderjih, Gregu Boletu in Luki Mezgecu. Mezgec se je edini pripravljal na svetovno prvenstvo na španski Vuelti, kjer je bil blizu zgodovinskemu uspehu. Razkril je tudi del ozadij zadnjega meseca.
O visoko zastavljenih ciljih.
Najprej moramo poskrbeti za to, da bomo v zaključku zraven. Ko bomo enkrat s čim več kolesarji, se bo videlo, kdo ima najboljše noge. Če bo zaključek zelo zahteven, je Grega Bole tisti, ki je bolj vzdržljiv in mu taki zaključki bolj ustrezajo. V tovrstnih zaključkih, ki se obetajo, je med petim ali dvajsetim mestom lahko zelo majhna razlika, odloča pa veliko dejavnikov. Težko je kar koli napovedovati. Če bomo zraven, je lahko kolajna ali trideseto mesto. Takšna je realnost.
O uslišani želji, da v reprezentanci najbolj potrebujejo pomoč Boruta Božiča.
Že precej pred izborom sem pri selektorju Štanglju izrazil željo, da bi bil Borut zraven. Ima daleč največ izkušenj in takega ne moremo pustiti doma. Je vodja, ljudi poveže, vnese zanesljivost. Sam o izkušnjah še ne morem govoriti, šele tretje leto sem v tej karavani. To bo šele tretje svetovno prvenstvo. Borut jih ima verjetno trikrat več. In vozi spomladanske klasike. Del trase z granitnimi kockami je podoben tistim v Flandriji, ki jih najbolj pozna. To bo boj za pozicije na čelu kolone. Borut bo prišel krvavo prav. Tisto, kar on najbolje zna, bo ključno. Bistvo je porabiti čim manj energije. Če bo slabo vreme z dežjem, bo vse to še bolj prišlo do izraza.
O pripravah na svetovno prvenstvo na španski Vuelti.
To je zame novost. Prvič sem se na tritedenski dirki pripravljal na vrhunec, ki bo štirinajst dni kasneje. Gre za tempiranje forme. V Španiji sem načrtno odmerjal obremenitve. Mislil na situacije, ki lahko pridejo prav. Zadnji teden sem se počutil odlično. Veliko favoritov je izbralo enak način. Verjetno boljše popotnice ne bi mogel imeti.
O doslej skritih razlogih, zakaj je Nizozemec Tom Dumoulin omagal predzadnji dan Vuelte in se mu kot članu ekipe kot tretjemu Slovencu doslej ni uspelo vpisati na seznam članov zmagovite ekipe.
Toma so zvile prebavne težave. Ponoči pred sobotno etapo je bil veliko na stranišču in posledično ni imel energije za tako pomemben dan. Bil je prazen, v nogah ni imel moči. To je bilo ključno pri vsem. Do zadnjih dveh vzponov je šlo Tomu dobro in tudi za zadnjih 30 kilometrov so bile okoliščine njemu v prid proti Astani in Fabiu Aruju. Bil je nasprotni veter, kar ni bilo v prid izzivalcem. V zavetrju je bilo lažje slediti. Niti vzpon ni bil prestrm, da bi mu lahko delal preglavice. Na Vuelti je bil to eden lažjih klancev. Žal brez energije v nogah ni imel možnosti. Tudi če bi imel izdatnejšo pomoč ekipe, ne bi pomagalo. V takem stanju rdeče majice ni zmogel ubraniti.
O občutkih, kako je biti del zmagovite ekipe.
Nekaj posebnega. Šest dni smo vozili majico. V predzadnji etapi se mi je prvič zgodilo, da sem imel tremo pred startom. Vedel sem, da bom moral kot pomoč Tomu čez svoje sposobnosti. Ni pomagalo. Pravo veselje in zadovoljstvo sem izkusil zadnji dan v Madridu z Degenkolbom. Smo egoisti, a ko pomagaš do zmage, je neko posebno vzdušje. V Trstu sem zmagal, a to ni bila toliko ekipna zmaga. Nisem je dobil na pladnju kot John v Madridu. Tam smo bili vsi izjemno ponosni, da smo prispevali k zmagi. To je tisto.
O pogodbi za Orica GreenEdge 2016/17 in slovesu od ekipe Giant.
V Orici potrebujejo znanje in izkušnje za sprinterski vlak. Zato so me vzeli. Pri Kittlu sem se naučil sproščenosti, kako zna potlačiti pritisk in breme favorita. Drugi člani sprinterskega vlaka so mi dali znanje za pripravo zaključka v sprintu. Kako bo pripravljen sprint, nikoli ne pove kočijaž, ampak pomočniki, vprežni konji. Sprinterji samo kimajo in potem na cesti sledijo vlaku. V Madridu je bila po koncu Vuelte zanimiva situacija. Ko sva se poslavljala z Degenkolbom, sem se mu zahvalil za vse, kar me je naučil. Dodal sem, da zdaj lahko pričakuje, da bom to poskušal izkoristiti tudi proti njemu. Ni mi vsega povedal, je pripomnil.
O favoritih za nedeljsko dirko.
V ospredje bi postavil Avstralca Michaela Matthewsa. Bil je drugi na enodnevni dirki v Quebecu, kjer je podobna konfiguracija, kot bo v Richmondu. Potem so tu vsi specialisti za klasike. Moj najbolj vroč je Belgijec Tom Boonen. Je hitrejši kot lani. Seveda moram dodati Norvežana Kristoffa in Italijana Vivianija pa seveda Degenkolba.
