Toda kaj pomeni »šoping center« za sodobno arhitekturo?

Očitno dejstvo, ki izhaja iz njihove številnosti, je, da so ta središča neverjetno donosna. Nastala so v Ameriki v 50. letih, njihov prvi arhitekt je bil avstrijski priseljenec Victor Gruen. V zadnjih desetletjih so se razširila po vsem svetu. Za potrebe analize sem v google vpisal geslo shopping centre interior pictures in dobil sto skoraj enakih slik. Nato sem napisal nakupovalno središče in, glej ga zlomka, rezultat je bil enak. Generične podobe konfekcijske arhitekture, enake pri nas in v tujini, na vasi in v mestu. Zanimivo je videti, kako v popolnoma različnih kontekstih nastajajo tako enaki prostori, rešitve in elementi. Očitno jih generirata podobna filozofija in estetika, ki ciljata na dobiček.

Naslednja akcija je bila ta, da sem se s kolesom odpeljal v BTC. Odkril sem svet, kjer je kralj avto, kot kolesar sem bil osamljen. Bilo pa je, kljub delavniku, veliko ljudi in avtomobilov. Šoping center je postal eno od novih žarišč življenja. Kako izkoristiti potencial, ki ga ima? Ali je lahko njegova prihodnost kakovostna arhitektura?

V Avstriji imajo verigo trgovin Mprais, ki naroča svoje trgovine dobrim arhitektom in jih prilagaja kraju, v katerega so postavljene. Ko vpišem Mprais v iskalnik, dobim serijo sodobnih trgovin, postavljenih v vaseh, ki okolja ne razvrednotijo in ki tudi kupce očitno jemljejo resno. Strukturna kriza bo tudi nas prisilila, da bomo manj trošili in več pridelali sami, kar se že dogaja. Ko bomo spoznali, da je to edino smiselno za naše zdravje, srečo in ekonomijo, bo šoping center kot zgolj mašina za denar odslužil. Kaj pa potem?

Logično, iz šoping centra bo treba narediti mesto. Mesto nakupov bo, če bo hotelo preživeti, postalo pravo mesto. Bo pa treba preseči nasprotje, ki obstaja med javnim in zasebnim. Javni prostor v mestu je demokratičen, izhaja iz koncepta foruma, iz politične emancipacije meščana, ki na forumu sodeluje v javni debati kot subjekt odločanja. Javni prostor v šoping centru pa je zaseben in usmerjen, njegov cilj je nadzorovana potrošnja. Obiskovalec sodeluje pasivno, kot objekt zapeljevanja v nakup. Aktiven je trgovec, lastnik. Ko bo obiskovalec postal aktiven, ko bo skupaj z zaposlenimi sodeloval tudi pri upravljanju, urejanju in poslu, ko ju bo lastnik jemal resno, bo šoping center postal mesto. To pomeni, da bodo pešci, obiskovalci, prodajalci in prostor svobodni, da bodo imeli izbiro. Z možnostjo izbire bo tudi arhitektura postala javna arhitektura, del kulture. In s tem bo nastala potreba po višji kakovosti: kulturne ponudbe, hrane, boljše arhitekture… Mesto bo spet zraslo prek šoping centrov.