Sto let je minilo, odkar je Andrej Plečnik, brat našega slavnega arhitekta Jožeta Plečnika (1872–1956), kupil hišo, ki stoji med danes morda bolj znanima zbirališčema Ljubljančanov, med KUD Franceta Prešerna in trnovsko cerkvijo. Jože Plečnik si jo je po desetletjih bivanja v tujini leta 1921 izbral za svoj dom in tam, tudi nekoliko osamljen – ni se namreč »maral stikati z ljudmi«, njegova edina ljubica pa je bila, kot je zapisal, arhitektura – živel vse do svoje smrti.
Po letih celovite prenove, vredne okoli 2,3 milijona evrov, po skrbnih restavratorskih in gradbenih posegih in odpravi stanovanjskih zagat – v delu zdajšnjega muzeja je prej živela družina – je nova Plečnikova hiša znova in zdaj v celoti na ogled obiskovalcem. Šest evrov morajo odšteti, da se lahko od torka do nedelje udeležijo javnega vodenja po arhitektovem bivališču, ki ga zaznamuje predvsem ganljivo intimna avtentičnost. Plečnikovi osebni predmeti namreč v delovnem neredu stojijo prav na mestih, kjer jih je menda odložil sam, muzejsko vzdušje pa se tako uspešno prevesi v občutje realnega intimnega prebivališča. Raziskovalci bodo obenem veseli novega študijskega središča, kjer jim bo na voljo dostop do arhitektovih digitaliziranih načrtov, Plečnikova učilnica bo na voljo predvsem šolskim skupinam. Spominke bomo našli v muzejski trgovinici.
Sanacijske rešitve
S prenovo so dobili strokovnjaki prvič priložnost, da hišo dodobra spoznajo in raziščejo tudi Plečnikove posege. Kljub optimističnim obetom jih je čakala kopica dela. »Stavbno pohištvo in vgrajeni les sta bila v zelo slabem stanju, treba ju je bilo utrditi in konservirati, podobno je bilo z notranjimi ometi. Po vsej verjetnosti je bila hiša v času Plečnikovih posegov zelo vlažna, sanacije pa se je lotil z bitumnom, nekatere zidove je celo obložil s hidroizolacijo in jih nato ometal, kar pa seveda ni bilo dobro. Te omete smo odstranili in jih nadomestili s sanacijskimi,« razlaga osnovne konservatorske intervencije Irena Vesel.
Hiša je Plečniku služila tudi kot eksperiment pri oblikovanju in uporabi različnih materialov za bolj širokopotezne zamisli, s katerimi je ključno zaznamoval podobo Ljubljane. Strokovnjaki so zato po prvotni Plečnikovi zasnovi prenovili tudi 2435 kvadratnih metrov velik vrt, ki se razprostira ob zahodni strani hiše in si ga je prav tako mogoče ogledati. Izpustili niso niti skalnjaka, latnika z vinsko trto in čebelnjaka, zelenjavni vrt pa bo – tako kot v Plečnikovem času – obdelovalo osem okoliških vrtičkarjev.
Zanima nas intima
A 10.000 obiskovalcev, kolikor jih pričakujejo v Plečnikovi hiši, se v Trnovem verjetno ne bo ustavilo zaradi čudovitega vrta, nove stalne razstave ali sobice z arhitektovimi neuresničenimi projekti (Katedrala svobode, Aleksandrove propileje). Bržkone jih bo bolj zanimala Plečnikova zbirka umetnij, delovnih pripomočkov in vsakdanjih potrebščin, ki obsega 17.605 predmetov. Največ vpogleda v intimo bodo lahko ujeli v arhitektovi spalnici in delovni sobi, življenje in delo sta bili zanj namreč neločljivo povezani. »Poskušali smo se približati čim bolj avtentični podobi stvari, kot jih imamo dokumentirane na fotografijah iz obdobja Plečnikove smrti. Predmeti so sedaj končno inventarizirani, vsi so originalni,« je povedala kustosinja Ana Porok. Zaradi varovanja zbirke, pa tudi zaradi majhnosti prostorov, si bo Plečnikovo hišo mogoče ogledati le med javnim vodstvom in v skupini, ki bo štela največ sedem ljudi. »Gre za intimen prostor, če bi ga zasteklili in spustili noter večje skupine ljudi, bi se vzdušje popolnoma porazgubilo.«
