Pred dobrim tednom je izšla kuharska knjiga visoke kulinarike devetih ta trenutek najbolj vročih kuharskih mojstrov, od Janeza Bratovža do Bineta Volčiča. Kuhajmo z najboljšimi ponuja zapletene recepte, ki jih bodo imetniki knjige v najboljšem primeru skuhali enkrat, za božič ali za romantično večerjo, pa še to samo v primeru, da niso popolni kuharski začetniki.
Domače sestavine kličejo po domačih knjigah
Izdaja prestižne knjige nas je pognala v knjigarne z namenom, da vidimo, kakšne kuharske knjige ta trenutek ponujajo slovenski avtorji. Ker če že pri živilih prisegamo na domače, lahko tudi pri kuharskih knjigah. Še prej nas je zanimalo, ali so z založniškega stališča domači avtorji kuharskih knjig sploh konkurenčni tujim. »Na domačem trgu je prepoznaven domači avtor pravzaprav konkurenčnejši od tujih,« je prepričana Nina Žitko Pucer, urednica kulinaričnih knjig pri Cankarjevi založbi. »Vsebinska razlika je, da so slovenske knjige seveda od vsega začetka prilagojene slovenskemu bralcu, kar se najbolj pozna pri tem, da v njih ni ali vsaj naj ne bi bilo nedostopnih sestavin. Seveda slovenski avtorji v svoja dela vključujejo tudi tradicionalne ali posodobljene recepte tradicionalnih slovenskih jedi, česar pa v tujih knjigah ni.« Po mnenju enega najbolj zanimivih kulinaričnih avtorjev pri nas Klemna Koširja so slovenski avtorji pred tujimi celo v določeni prednosti: »So konkretni ljudje, ki jih srečaš na ulici in z njimi celo kaj pokramljaš.«
Večno zelene nunske kuharice
Letos ni bilo veliko kuharskih novosti. Izdali so sicer precej zabavno knjigo Domača kuhna pa to, ki prinaša recepte otroškega kuharskega tekmovanja v pripravi tradicionalnih jedi. Ni nujno, da jo imate doma, razen če imate kuharsko navdihnjenega najstnika. Pri Kmečkem glasu, ki redno skrbi za dotok slovenskih kuharskih knjig, so natisnili knjige o medu, marmeladah, vegetarijanskih jedeh, piškotih in omakah. V njih vedno najdete kakšno dobro idejo, a niso tiste velike kuharske knjige, ki bi vas spremljale vse življenje.
Tako kot denimo kuharske knjige tako imenovane nunske kuharske šole. Te so večne uspešnice. Gre za kuhanje, kot ga v samostanih učijo nune. Preprosta zdrava kmečka hrana za okus povprečnega Janeza in Metke. Tradicija nunskih knjig receptov sega tja do Felicite Kalinšek, ki je še vedno navzoča tudi v sodobnih knjigarnah. Seveda ne v gostobesedni in starinski izdaji, temveč v posodobljeni z bogato slikovno opremo. Prav tako so izdali posamezne sklope jedi v samostojnih knjigah in te so še posebno bleščeče.
V klasiko nunskih kuharskih knjig sodi tudi kuharica sestre Vendeline, tudi še v prodaji, in njene naslednice sestre Nikoline, ki je velika kuharska zvezda Radia Ognjišče in založbe Družina. Lani je izdala obsežno kuharsko knjigo, ki je obvezno poročno darilo podeželskih nevest. V poročni paket se lahko doda tudi prav tako lani izdano knjigo slaščic sestre Bernarde Gostečnik.
Knjige za urbane trendovske kuharje
Z nunsko kuhinjo ni nič narobe, ampak recimo, da bi raje kaj bolj urbanega, sodobnega. Načeloma se menda uporabniki slovenskih kuharskih knjig delijo na tradicionaliste, take, ki bi raje kot zbirko receptov Odprte kuhne kupili knjigo Janeza Bogataja o kranjski klobasi, ter urbane mlade kuharje, ki »jim je eksotična sestavina le klik stran«, kot meni urednica Nina Žitko Pucer.
Zato so v knjigarnah v kupih zložene knjige Valentine Smej Novak in Luke Novaka. So res zeitgeistne, trendovske, ravno prav tradicionalne in ravno prav odštekane, vizualno popolno izdelane v urbani estetiki tega trenutka. Njuni recepti so uporabni za mestne gospodinje, ki vsak dan kuhajo kosilo.
Podoben tip knjige je tudi Ana kuhaAne Žontar Kristanc, čeprav je malo bolj za začetnike, recimo za študente, ki so prvič na svojem, njena knjiga o prehrani za dojenčka pa je očitno stranski derivat življenjske situacije in je namenjena izključno mladim mamam.
Tako kot naj bi bili moškim namenjeni knjigi Boštjana Napotnika. Tako Kuhinja za prave moške kot Orodjarna sta zabavni, skoraj leposlovni bravuri, hkrati pa uporabni in po besedah urednice Nine Žitko Pucer »uspe, kar skuhamo po njem«. Kaj je skupno vsem tem trem avtorjem? Televizijska prepoznavnost. Vsak prodajalec v knjigarni vam bo dejal, da se najbolj prodajajo kuharske knjige, katerih avtorji kuhajo po televiziji. Če se prodajajo knjige Nizozemca Rudolpha van Veena, se torej toliko bolj prodajajo knjige naših TV-kuharjev. »Profesor ali voditeljica kuharske oddaje je porok, da bo gesta obdarovanja s knjigo brez tveganja in na nivoju,« je o knjigah TV-chefov dejal Klemen Košir, avtor precej zahtevnejših kuharskih knjig. Medtem ko je Valentina Smej Novak prepričana, da »televizija pomaga pri prepoznavnosti pri določenem krogu publike, vendar ni zanesljivi recept za uspeh. Knjiga zahteva drug tip znanja. Publikaciji, ki je zgolj spremljevalka televizijske oddaje, se to takoj pozna.« Kakor koli, verjetno lahko v prihodnosti pričakujemo tudi kuharsko knjigo Polone Požgan, nove TV-kuharice.
Ekstremi za popoln užitek
A v poplavi tujih kulinaričnih knjig slovenske vendarle izstopajo. Predvsem v kategoriji izjemnih knjig. Ni založnika, ki bi izdal tujo kuharsko knjigo, ki ne bi bila mainstreamovska. Med slovenskimi avtorji pa so vendarle tudi taki, ki si upajo več.
Denimo kuharske knjige Klemna Koširja so že take. So ne le gurmanski, temveč tudi estetski užitek, so take, da jih jeste z očmi. Še posebno knjiga ribjih receptov FAO 37.2.1, pa tudi knjiga o kruhu in malo manj tista o namazih, ki pa sta ta trenutek razprodani. Knjiga FAO 37.2.1. je bila leta 2013 na Slovenskem knjižnem sejmu razglašena za najlepšo knjigo. Pa je vizualna drznost sploh lahko uporabna? Košir, ki pripravlja knjigo o plavih ribah, meni, da njegovo raziskovanje novih izraznih polj sicer pripelje do manj funkcionalnih rešitev, a bi bil »žalosten, če bi odlična ilustracija podpirala slabo napisan tekst ali pa bi bil na vrhunski papir natisnjen nepreverjen recept«.
Ali kot pravi Valentina Smej Novak: »Ni problem najti na stotine receptov. Veliko težje pa je najti izbor pravih in zanesljivih.« To menda dela dobre kuharske knjige in zato so knjige slovenskih avtorjev preverjena kvaliteta.
