Na višjo državno raven ga sedaj poskušajo spraviti tudi uradno. »Vsebina, ki je v samem spomeniku in tudi v parku okoli spomenika, ne priča samo o naši slovenski zgodovini, temveč tudi o mednarodnem zgodovinskem dogajanju. Zato si zasluži status državnega spomenika,« je prepričan župan občine Miren - Kostanjevica Mavricij Humar. Meni, da je to pravzaprav nujno za prihodnji razvoj tako spomenika kot okoliškega parka.
Občina si za pridobitev tega statusa navsezadnje prizadeva tudi zato, da bi se lahko z državo začela pogovarjati o morebitni finančni pomoči pri vzdrževanju in dokončanju same vsebine in okolice spomenika. »Stroški spomenika so od 140.000 do 150.000 evrov na leto, kar je za naš proračun zelo velik strošek. Sam status nam sicer še ne zagotavlja denarja iz državnega proračuna, je pa to pogoj, da se lahko začnemo o tem sploh pogovarjati,« dodaja Humar.
A vse kaže, da zlahka ne bo šlo. Na ministrstvu za kulturo so namreč povedali, da javni spomeniki, tudi spomeniki državnega pomena, ne padejo kar avtomatično na državna pleča. »Osnovni namen razglasitve nepremične dediščine za kulturni spomenik je določitev varstvenega režima, ki vzpostavlja pogoje za njegovo varstvo in ohranjanje skladno z družbenim pomenom tega spomenika,« pojasnjujejo na ministrstvu za kulturo, dodajajo pa, da bi ta status vendarle omogočil vsaj kandidiranje na razpisih za spomeniškovarstvene projekte.
Pot do tja zna biti dolga. Cerje namreč ni ovrednoteno kot kulturna dediščina, prav tako do ministrstva ni prispela še nobena pobuda za pridobitev statusa. Predlagatelji bodo morali najprej doseči vpis spomenika v register nepremične kulturne dediščine, nato pa dobro pripraviti tudi pobudo za status državnega spomenika in pristojne prepričati vsaj s programom in simbolnim pomenom. Običajno namreč za spomenik državnega pomena razglašajo objekte, ki so svojo zgodovinsko vlogo in pomen dokazali v preteklih desetletjih. Doslej tudi ni bilo primera, ko bi za državni spomenik razglasili tako mlad objekt. no
