Likvidnostne težave našega nacionalnega letalskega prevoznika Adrie Airways, ki je globoko v prodajnem postopku, so očitno spet dosegle kritično točko.
Medtem ko uprava podjetja in država upata na uspešen zaključek prodaje in prihod novega lastnika, ki bi Adrio za vselej odrešil težav, naj bi se v Adrii spopadali z naraščanjem zapadlih obveznosti do ključnih partnerjev, obenem pa je podjetju praktično že zmanjkalo premoženja, ki bi ga prodalo in s tem zlahka prišlo do svežih sredstev.
Spet želijo pomoč države, a ta ni dovoljena
Da bi v čakanju na rešitev preprečili najhujše – morebitno izgubo operativne licence in prizemljitev letal –, naj bi Adria pod vodstvom Marka Anžurja po neuradnih informacijah na ministrstvu za finance oziroma pri državnem sekretarju Metodu Dragonji celo preverjala možnosti odobritve nove državne pomoči. Če naj bi jih tam sprva pomirili in jim obljubili, da lahko računajo na državo, so bili pri napovedi očitno prenagljeni. »Ministrstvo je seznanjeno z likvidnostnimi težavami Adrie Airways. Podjetje nove državne pomoči za reševanje likvidnostnih težav ne more prejeti nadaljnjih deset let, saj je prejelo pomoč za prestrukturiranje,« so bili včeraj jasni na ministrstvu za finance.
Adria Airways, za katero te dni interesenti oddajajo zavezujoče ponudbe za nakup večinskega deleža države, je soočena z več grožnjami. Zaradi dolgov bi lahko ukrepal »nemški« Aerodrom Ljubljana, ki naj bi bil neuradno tik pred tem, da unovči bančno menico, s tem pa morda celo blokira njene račune. Seveda bi s tem škodoval glavnemu partnerju, s katerim ustvari večino prihodkov.
Finančna nestabilnost Adrie bi lahko zaskrbela Javno agencijo za civilno letalstvo, kjer imajo možnost odvzema licence. V agenciji so nam povedali, da redno izvajajo nadzor nad vsemi letalskimi prevozniki in da proti Adrii ne vodijo nobenega postopka za morebiten odvzem operativne licence. Po naših informacijah je agencija kljub vsemu odvzela soglasje za najem enega od estonskih letal airbus 320, s katerimi je Adria letela štiri mesece, saj jih je Adria Airways Tehnika obvestila, da je neprimerno za najem.
Na najnižji točki po letu 2011
Zaradi tega je na mestu vprašanje, ali si Adria še lahko privošči čakanje na morebitnega rešitelja. »Zima ostaja težava, ker zaradi zgodovinsko slabega poslovanja nismo imeli dostopa do finančnih tokov. Kot je običajno za vsa podjetja, smo tudi v Adrii pri bankah preverjali možnost kreditiranja,« so nam pomanjkanje svežih sredstev priznali v Adrii. »Poletna sezona, ki se začne prodajati v marcu, vedno dvigne krivuljo in od takrat ni težav z likvidnostjo. Za 2016 računamo, da teh težav ne bo več in si bomo vrnili tudi dostop do finančnih trgov,« so dodali v Adrii.
Medtem ko v Adrii poskušajo miriti, da se je njihova likvidnostna situacija že v prvi polovici letošnjega leta začela popravljati, javno dostopne informacije kažejo drugačno sliko. Po podatkih Gvin je Adria do začetka letošnjega leta plačevala račune skoraj na dan njihove zapadlosti, od januarja naprej pa je zadeva strmoglavila. V maju in juniju je Adria obveznosti v povprečju poravnavala že do kar dva meseca po valuti, s čimer je dosegla najnižjo točko po letu 2011, ko jo je rešila šele pomoč države. To pomeni, da je za težave le delno kriv izpad prometa zunaj sezone.
Do dobička s prodajo in najemom letal
Tudi sicer se poslovanje Adrie, odkar je njeno vodenje prevzel Mark Anžur, ni kaj dosti izboljšalo. Leta 2012, ko je sedel za njeno krmilo, je družba ustvarila približno 147 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje in več kot 10 milijonov evrov izgube, lani pa le še dobrih 143 milijonov evrov prometa in slab milijon evrov dobička. Toda do slednjega so prišli z »računovodsko operacijo«, saj so prodali in ponovno najeli dve letali. S tem so zmanjšali zadolženost, hkrati pa ustvarili več kot pet milijonov evrov dobička. Če tega ne bi storili, bi še poglobili izgubo.
Omenjena poteza je zmotila tudi revizorje KPMG, ki so lanskemu letnemu poročilu izdali mnenje s pridržkom. Po njihovih navedbah jim poslovodstvo ni dalo zadostnih in ustreznih pojasnil o tem, ali gre za poslovni ali finančni najem letal. Če bi šlo za slednjega, v Adrii ne bi izguba poslovnega leta znašala 4,4 milijona evrov. Revizorji so poudarili tudi dejstvo, da je Adria v obdobju od januarja do aprila letos ustvarila še 5,3 milijona evrov izgube. Trenutne razmere so sicer za poslovanje letalskih družb zaradi nizkih cen goriva in okrevanja gospodarstva ugodne. KPMG, ki je letos prvič revidiral letno poročilo Adrie, ne bo več revizor, saj so ga na letošnji skupščini zamenjali z Deloitte.
»Nismo iskali pomoči, ampak ureditev poslovnega okolja«
V Adrii, kjer so po številnih prodajah praktično že brez premoženja, s katerim bi si pomagali skozi zunajsezonske mesece, krivdo za slabše rezultate pripisujejo poslovnemu okolju, na katero da nimajo vpliva. Pristojna ministrstva bi po njihovem morala sprejeti predvidene in potrjene ukrepe, in sicer na področju visokih priletnih taks, tarif, pristojbine in visokih cen goriva. »Pri državi nismo preverjali možnosti pomoči, ampak v minulih letih poskušamo doseči, da se uredi poslovno okolje, ki prekomerno obremenjuje poslovanje in razvoj letalskega prometa v Republiki Sloveniji, saj to ni konkurenčno. To je bila zaveza, zato imamo z njimi redne sestanke,« so dodali v Adrii.
Za komentar dogajanja smo se obrnili tudi na SDH, ki v imenu države vodi prodajni postopek Adrie. Na vprašanje, kako ocenjujejo delo uprave in nadzornega sveta podjetja, niso odgovorili. Likvidnostnih težav in tega, ali obstajajo drugi mehanizmi za njihovo izboljšanje, pa zaradi prodajnega postopka, ki je v teku, niso mogli komentirati.
