Ljudje v objektivu: Zadnjič bo volila Ciprasa
Eirini Glynatsi ima odvetniško pisarno v Atenah, te dni pa službuje na svojem rojstnem otoku Kalymnos. Kot članica volilne komisije na tamkajšnji volilni enoti je povsem zasedena s pripravami na nedeljske predčasne parlamentarne volitve. »Čeprav smo Grki že nabrali določeno mero rutine, vse skupaj še zmeraj traja dalj časa, kot smo predvidevali,« je povedala za nemški časnik Die Zeit. Glynatsijeva se čudi, koliko ljudi pride na volišča nepripravljenih. Neredko jo sprašujejo, koga naj sploh volijo. In po čem se stranke sploh razlikujejo med seboj? Na Kalymnosu Siriza in njen vodja Aleksis Cipras še nista zapravila vseh simpatij. »Nestrpno pričakujem izid volitev v nedeljo. Menim, da bosta stranki Nova demokracija in Siriza zelo izenačeni. In domnevam, da volilna udeležba ne bo visoka. Veliko Grkov je obupalo,« ocenjuje Glynatsijeva, ki ve, koga bo obkrožila. »Zadnjič bom volila Ciprasa. Upam, da mi ne bo treba čez pol leta spet na volišče. V državi imamo toliko težav, in to čakanje zaradi volitev razmere le še poslabšuje. Begunska kriza je le eden izmed razlogov, zaradi katerih moramo kot narod spet postati opravilno sposobni.« Med poletnimi počitnicami so Grki ustvarili nekakšno distanco do krize, ki jo preživljajo že več kot pet let. Hkrati pa so postali utrujeni od politike, opaža pravnica, ki se je vključila v izobraževanje sodnikov, čeprav ve, da denarja za zaposlovanje novih sodnikov ni. »V mojih prijateljskih krogih se je čez poletje širil nemir. Mnogi preigravajo načrte, da bi zapustili Grčijo. Pred nami so odločilni meseci za našo državo. Bo vladi uspelo, da državo spet postavimo na noge? Upanje bi bilo pomemben signal na politični in družbeni ravni. Sploh si ne znam predstavljati, kaj bi se zgodilo, če bi v bližnji prihodnosti spet razpadla vlada. Treba je nekaj premakniti, ne pa se zgolj pogajati.«

(Foto: Reuters)