Baumüller Dravinja iz Slovenskih Konjic je bil ustanovljen pred 22 leti in je del skupine Baumüller s sedežem v Nürnbergu, ki je v stoodstotni lasti družine Baumüller. Podjetje vodi tehnični vodja in prokurist Jožef Klajnšek. Za gazelo savinjsko-zasavske regije je bilo nominirano že lani, zadnja leta pa raste z najmanj 20-odstotno stopnjo rasti prihodkov na leto. Tako so leto 2014 končali z 18,5 milijona evrov skupnih prihodkov, trenutno pa zaposlujejo že 168 ljudi, skupaj z agencijskimi jih imajo 193.
Podjetje je v stoodstotni lasti družine Baumüller iz Nürnberga v Nemčiji in je izključno izvozno usmerjeno. Izdelke iz tanke pločevine, kot so kovinska ohišja, ožičene elektroomarice, ohišja za elektroniko in medijsko tehniko, prodajajo zgolj v zahodne države Evropske unije in Švico, kar je po mnenju Klajnška pomembno pripomoglo k hitremu okrevanju po gospodarski krizi v letih 2008 in 2009. Takrat so sicer izgubili nekaj kupcev, vendar obenem pridobili nove in proizvodnjo razširili na panoge, kot sta medicina in medijska tehnika.
Tako so postali še fleksibilnejši in predvsem neodvisni od težav v posameznih panogah, ocenjuje Klajnšek. Ponaša se z visoko bonitetno oceno A1++ in izjemno visokim kazalnikom verjetnosti preživetja, ki znaša kar 97 (od 100 možnih točk: višja je ocena, več možnosti uspeha ima podjetje), med slovenskimi podjetji v svoji dejavnosti pa je peto po prihodkih in tretje po dobičku (v letu 2014 na šestem mestu).
Obrat proizvodnje električnih omaric iz Nemčije se v Slovenijo seli v celoti, tako da bodo konec septembra že delali v povečanem obsegu in na novo zaposlovali. Poslovno leto 2015 naj bi Baumüller Dravinja, ki v zadnjih petih letih dosega indeks rasti 325, po Klajnškovih besedah zaokrožil že z 20 milijoni evrov skupnih prihodkov.
Delajo z lastno prodajno ekipo in v prodajni mreži skupine Baumüller. Njihovi glavni trgi so predvsem Nemčija, Avstrija, Švica in Češka, najbolj prepoznane stranke pa ENGEL, KrausMaffei in Hoffmann - La Roche. Njihova glavna konkurenca so podjetja na Poljskem, Slovaškem in Češkem, v Sloveniji pa jo predstavlja veliko manjših podjetij s sorodno dejavnostjo. Klajnšek je prepričan, da je slovensko gospodarstvo lahko konkurenčno. Sami v boju s cenejšimi trgi zmagujejo tako, da izkoriščajo svoje konkurenčne prednosti, ki so: dobra geografska lega ter kombinacija fleksibilnosti, učinkovitosti in inovativnosti.
Rast podjetja, ki je močno vpeto v lokalno okolje, podpirata sodobna tehnološka oprema in računalniško podprto poslovanje, ki s pomočjo uvedbe QR-kode zagotavlja spremljanje prav vsakega izdelka posebej, poslovodstvu pa vsakodnevno spremljanje podatkov o proizvodnji. Delajo v treh izmenah, izdelujejo pa majhne serije in tako ostajajo izjemno prilagodljivi.
Organizacijska struktura je zelo ploska. Ključna vrednota je, kot poudarja Klajnšek, zadovoljen sodelavec, zato zelo skrbijo za njihovo zadovoljstvo in zdravje, tako da jim zagotavljajo več različnih športnih dejavnosti in zdravo prehrano. Letos bodo za izobraževanja namenili več kot 30.000 evrov.
Lastniki dobiček, ki ga ustvari njihova konjiška gazela, puščajo v slovenskem podjetju, ki ga usmerjajo v razvoj in vlaganja, tako v tehnologijo kot zaposlene. V povprečju namenijo za vlaganja v opremo okoli pet odstotkov prometa, saj si prizadevajo biti čim bolj neodvisni od zunanjih partnerjev. V svojo dejavnost si prizadevajo vpenjati predvsem lokalne podizvajalce, predvsem v tehnologijah in storitvah, ki jih v svoji proizvodnji ne obvladujejo.
Tudi za Baumüller Dravinja je velik izziv pridobivanje ustreznega kadra. Ker tega na trgu dela preprosto ni, jih priučijo sami. Potrebujejo predvsem varilce, elektrikarje, inženirje strojništva, ličarje. Med svojimi zaposlenimi imajo tudi nadpovprečno izobražene ljudi, ki opravljajo preprostejša dela. Klajnšek zato meni, da bi se potrebam gospodarstva morala prilagoditi tudi šolska politika in otroke že v osnovni šoli usmerjati v primerne poklice. Lastne kadre želijo dobiti predvsem iz lokalnega okolja, četudi nimajo ustrezne izobrazbe, zato jih usposabljajo sami. Uspešno sodelujejo s podjetjem Trenkwalder, Šolskim centrom Slovenske Konjice-Zreče, trenutno pa imajo tudi tri kadrovske štipendiste. jpš