Ameriška banka Citigroup od včeraj vlagateljem odsvetuje kupovanje delnic ruskega Gazproma, ki bo zaradi pritiskov nizkih cen energentov verjetno utrpel nov padec zaslužkov. Toda kljub slabšim poslovnim obetom ostaja velikan, ki dobavi v Evropo več kot četrtino vsega zemeljskega plina. Prav zato odmeva novica o njegovi prvi javni dražbi zemeljskega plina za evropski trg, ki kaže odmik od ustaljenih praks in željo pokazati Bruslju pripravljenost približati se evropski regulativi.
Gazprom žene hkrati tudi želja po zaslužku. Izklicna cena na dražbi je višja kot cena zemeljskega plina po dolgoročnih poslih, s katerimi že vrsto let operira Gazprom. Nas zato v Sloveniji čakajo višje cene zemeljskega plina?
Cene ne bodo nižje
Sama dražba po oceni Roberta Goloba, predsednika uprave Gen-I, ne bo imela vpliva na dogajanje na slovenskem trgu. Razloga za to sta vsaj dva. Prvič, dražba se odvija na koncu plinovoda Severni tok, kar pomeni, da bi bila pot plina v Slovenijo precej dolga – čez Češko in Nemčijo – in posledično draga. In drugič, količina plina, ki je na voljo, je razmeroma majhna, saj predstavlja zgolj dva odstotka plina, ki ga letno v Evropo pošlje Gazprom.
Čeprav dražba ne bo prinesla višjih cen, pa hkrati jeseni in pozimi ne gre pričakovati novih pocenitev, kot je bilo to značilno v preteklem letu. Povprečna cena, ki jo dobavitelji ponujajo gospodinjstvom, se je od lanskega do letošnjega septembra denimo znižala za skoraj sedem odstotkov. Najnižja ponujena cena zemeljskega plina je bila nižja za 3,7 odstotka, medtem ko je najvišja ostala nespremenjena. Podobno velja tudi za ponujeno ceno malim poslovnim odjemalcem, ki se je v povprečju na letni ravni znižala za 10,8 odstotka. »Cene zemeljskega plina so že sedaj izredno nizke, tako da prostora za nadaljnje znižanje ni veliko. Mrzla zima pa jih lahko na drugi strani precej zviša,« tako poudarja Golob.
Položnice za zemeljski plin pri nas med višjimi
Kljub znižanjem cen v preteklem letu ostaja zemeljski plin v Sloveniji med dražjimi v Evropi. Po podatkih portala Energy Price Index, ki spremlja cene električne energije in plina v evropskih prestolnicah, plačujejo ljubljanska gospodinjstva šesto najvišjo ceno za plin v Evropi – cene so podobne kot na Dunaju ali v Berlinu.
Trenutno najugodnejši ponudnik za gospodinjstvo, ki porabi 1000 kubičnih metrov plina na leto, je Adria plin, sicer hčerinska družba italijanske skupine Eni. Sodeč po primerjalniku ponudb na strani Agencije za energijo bi znašal mesečni znesek na položnici 58,18 evra. Ponudba Elektro Celje energije je za 11 centov na mesec manj ugodna, na tretjem mestu sledi Gen-I s povprečnim računom v višini 59,93 evra. Najdražji ponudnik v Ljubljani je trenutno javno podjetje Energetika Ljubljana, gospodinjstvo bi za plin, trošarino, omrežnino in druge dajatve namenilo povprečno 61,36 evra na mesec. V primerjavi z Adria plinom je ta ponudba na letni ravni manj ugodna za 38,19 evra.
Odvisnost od Rusije se zmanjšuje
Razlike v ceni med dobavitelji plina so tudi posledica različnega izvora plina. Spomnimo, da je bil pred leti konstantno daleč najugodnejši ponudnik Gen-I, ki je kot prvi iskal plin na evropskih surovinskih borzah. Danes je na tretjem mestu, del razloga za to pa lahko verjetno poiščemo tudi v ugodnejših cenah plina po dolgoročnih pogodbah, ki jih z veletrgovci, kot je Geoplin, sklepa Gazprom. Cena plina v teh pogodbah je namreč vezana na gibanje cene surove nafte, ki je trenutno izredno nizka.
A tudi na področju nabave prihaja do pomembnih premikov in dolgoročne pogodbe nimajo več takšne teže kot nekoč. Če je plin iz Rusije še leta 2013 predstavljal 58,6 odstotka celotnega uvoza v Slovenijo, je ta delež lani upadel na vsega 30,3 odstotka. Daleč največ plina smo Slovenci uvozili iz avstrijske borze, in sicer 61,6 odstotka, pri čemer je treba poudariti, da je lahko izvor dela tega plina tudi ruski.
Vprašanje je, ali lahko novi pristop Gazproma spremeni trend pri dobavi plina. »Novi mehanizem se poskuša umestiti na delujoč trg, kjer že obstaja vrsta drugih mehanizmov, pravil in vplivnih dejavnikov,« so pojasnili v Agenciji za energijo in dodali, da ocena dolgoročnejših pričakovanj o gibanju cen posledično ne bi bila zanesljiva. Kljub majhnosti slovenskega trga ocenjujejo, da se domači dobavitelji dobro prilagajajo razmeram in ustrezno zadovoljujejo potrebe trga. Sprememba tako »ne sme in nikakor ne bo vplivala na zmanjšanje zanesljivosti oskrbe«.
