50 odstotkov več možnosti
Raziskave kažejo, da se pri nas pripenja okoli 97 odstotkov voznic in dobrih 91 odstotkov voznikov. Tudi potniki v avtih, ki jih vozijo ženske, so pogosteje pripasani – to velja tudi za otroke. »Ženske so nasploh malo varnejše udeleženke v prometu. Manj so nagnjene k tveganju,« razlike v spolu komentira Polič. Na zadnjih sedežih je uporaba varnostnega pasu manj pogosta, uporablja ga okoli 66 odstotkov odraslih potnikov. Po besedah Mateje Markl, vodje sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, so najbolj problematični starejši in mladi – pri slednjih je navada, da se jih zadaj vozi več, zato je uporaba pasov ključna.
Pri pripenjanju majhnih otrok v varnostne sedeže smo odrasli kar skrbni, a po besedah Marklove ne čisto dosledni. Opažajo na primer, da stari starši večkrat vozijo otroke iz vrtcev in šol na neustrezen način. Prav tako je pripetost otrok nekoliko nižja, ko ti prerastejo otroške sedeže. »Morda je manj pogosto pripenjanje na zadnjih sedežih do neke mere tudi posledica prepričanja, da so zadnji sedeži varnejši – končno so se pasovi prej pojavili spredaj kot zadaj. Kar zadeva otroke, pa se nam zdijo majhni ranljivejši in zato tudi bolj poskrbimo za njihovo varnost. Kasneje žal pri tej skrbi malo popuščamo in jo prepuščamo otroku samemu. A zavedati se moramo, da je redno pripenjanje navada, in če je ne osvojimo v otroštvu, se bo kasneje težje uveljavila. Treba pa je tudi opozoriti, da nepripeti potnik na zadnjem sedežu postane projektil, ki lahko poškoduje ali celo usmrti tistega pred seboj. Da njegovih poškodb niti ne omenjamo,« opozarja psiholog.
Pripetost je najpogostejša na avtocestah, najmanj pa na ulicah v naseljih. Vozniki tovornjakov in kombijev, ki prevažajo tovor, so redkeje pripeti kot vozniki osebnih avtomobilov, uporaba pasu pa je pogostejša tudi v avtomobilih, ki imajo vgrajene opozorilnike za nepripetost. Tuje študije so pokazale, da z dosledno uporabo pasu tveganje za smrtno poškodbo pri voznikih znižamo kar za 50 odstotkov. Za potnike na sprednjih sedežih takšno tveganje znižamo za 45 odstotkov, za potnike na zadnjih sedežih pa za 25 odstotkov. Pasovi so najučinkovitejši pri čelnih trčenjih (tveganje za smrtni izid se zmanjša za polovico) ali ko se vozilo prevrne ali kotali (za 74 odstotkov). Na vprašanje, zakaj se niso pripeli, večina odgovarja, da so na pas pozabili. Manjši delež se jih izgovarja, da je šlo le za kratko razdaljo, nekaj pa je takšnih, ki pravijo, da jih pas med vožnjo moti.
Sile, ki jih telo težko prenese
In kaj bi naš sogovornik rekel tistim, ki zatrjujejo, da jim pas celo škoduje oziroma da jih v primeru trčenja lahko poškoduje? »Že v rubrikah črne kronike, še bolj pa v raziskavah trkov lahko zasledimo, da so med žrtvami pogosto prav nepripeti ali pa da so pripeti trčenje preživeli. Vsekakor so poškodbe nepripetih hujše kot tiste pri pripetih. Sile, ki se sproščajo ob trku, so namreč takšne, da jih človeško telo, če ni zaščiteno, težko prenese; potnika vrže iz vozila ali pa trešči v kak njegov del. Primerjave s padci iz različnih višin (odvisno od hitrosti) to dobro ponazarjajo. Prav tako se sodobni pasovi z lahkoto odpenjajo in, če ni drugih ovir, se bo potnik hitro rešil iz vozila. Zagotovo pa se bo težko sam rešil, če bo v nezavesti ali poškodovan ravno zaradi tega, ker ni bil pripet,« opozarja Marko Polič.
