Ceste postajajo preozke za vse uporabnike
Ceste v brežiški občini so s prometom kolesarjev zlasti v prometnih mesecih precej obremenjene. V Termah Čatež dopustuje veliko nizozemskih družin, za katere je znano, da brez koles ne gredo nikamor, saj jim kolo predstavlja kar neke vrste nacionalno vozilo. Toda za razliko od Slovenije znajo v tej zahodnoevropski državi za varnost kolesarjev poskrbeti precej bolje kot pri nas.
Pred enim od šotorov nizozemske »kolonije« v čateškem kampu smo našli parkiranih kar pet koles. Lastnica enega od njih, Melanie van der Lee s severnega dela te dežele, nam je zaupala, da pri nas močno pogreša ločene kolesarske poti, kakršne imajo na Nizozemskem ob vsaki prometnejši cesti. »Tistih nekaj kratkih kosov kolesarskih stez na območju krožišč, na katere naletim med kolesarjenjem od Term Čatež do Brežic, mi ne daje pravega občutka varnosti. Med vožnjo po običajni cesti vozila švigajo enostavno preblizu mene. Vaše ceste so za hkratno uporabo avtomobilov in koles preozke. Občutek ni najbolj prijeten,« pove van der Leejeva, ki prvi del poti do mostu čez Savo raje opravi po neprometni servisni cesti ob nasipu. Da so kolesarske poti pri nas speljane samo ob krožiščih, se zdi nenavadno tudi njenemu sodržavljanu Tomu Vinkeju.
Načrti so, denarja pa ni
V Brežicah sicer že nekaj časa načrtujejo gradnjo večjega števila kolesarskih poti, vendar ti načrti obtičijo ob težavah, ki jim pravimo pomanjkanje denarja. Med nedavnim odprtjem kolesarskega servisa v starem delu Brežic je župan Ivan Molan napovedal, da bodo začeli kolesarsko pot med trgovskim centrom na severu mesta in Termami Čatež graditi že letos, v sklopu urejanja infrastrukture hidroelektrarne Mokrice, ki naj bi jo zgradili do leta 2020, pa naj bi zgradili tudi kolesarske steze ob Savi in Krki.
Zlasti jih pogrešajo kopalci, ki s kolesi obiskujejo priljubljena kopališča ob Krki, do koder med ostalim od novega brežiškega mostu proti Velikim Malencam vodi tudi slabo pregledna, slabo vzdrževana in preozka državna cesta, stisnjena med Čateški grič in reko Krko. Na občini računajo, da bodo tudi temu nevarnemu odseku v sklopu urejanja infrastrukture akumulacijskega bazena mokriške elektrarne uspeli nadeti prijaznejšo podobo, saj doslej, tako Molan, zaradi Nature 2000 niso smeli posegati v območje reke.
Priložnost za privlačno krožno pot
V prihodnosti se obeta tudi gradnja kolesarske steze ob zelo prometni državni cesti Brežice–meddržavni mejni prehod Rigonce, ki kljub temu, da poteka skozi poseljene kraje, v naseljih Trnje in Mostec ne premore niti pločnika, na kar prebivalci opozarjajo že dalj časa.
Izgradnja te kolesarske steze bi obiskovalcem kampa v Termah Čatež ponudila zelo privlačno krožno kolesarsko pot. Ta bi jih vodila prek nasipa do reke Save, kjer bi jih na Mostecu na levi breg prepeljal še zadnji brod na slovenskem delu Save, od tam bi nadaljevali do Brežic, po ogledu mesta pa bi se prek večkratnega »filmskega zvezdnika«, atraktivnega jeklenega »Francjožefovega« mostu vrnili na Čatež. Ker bi jih ob poti čakalo več gostinskih lokalov z dobro hrano, bi jih vožnja po deset kilometrov dolgi krožni poti zamotila vsaj za polovico dneva. Toda kdaj bo do gradnje teh kolesarskih poti v resnici prišlo, si za zdaj ne upa napovedati nihče.
