Konec leta 2011, ko sta se v Španiji gospodarska kriza in brezposelnost še naprej zaostrovali in poslabševali, se je za vse bolj zapuščeno vas Villar de Cañas, ki leži na precej nenaseljenem območju jugovzhodno od Madrida, nenadoma odprla perspektiva za prihodnost. Nova španska vlada, sestavljena iz konservativcev, ki so malo pred tem na parlamentarnih volitvah premagali socialiste, se je namreč tedaj odločila, da bo v bližini vasi zgradila prvo centralno odlagališče za nevarne radioaktivne jedrske odpadke iz vse Španije. V naslednjih letih je vlada za ta namen kupila teren in zgradila že precej infrastrukture. Toda letos so na majskih volitvah v regiji Kastilja - Manča, v kateri je vas Villar de Cañas, zmagali socialisti nad konservativno Ljudsko stranko, ki še naprej vlada v Španiji. Zdaj je projekt pod vprašajem, saj se je novi predsednik regije, socialist Emiliano García-Page, odločil, da zaradi morebitnih »težav z varnostjo in kontaminacijo« in zaradi okoljevarstvenih razlogov odprtja odlagališča ne bo dovolil. Obstajala naj bi tudi nevarnost potresa.
Radioaktivni odpadki edina rešitev
»Brez odlagališča za jedrske odpadke bo z nami konec,« pravi župan José Maria Saiz, ki prihaja iz desničarske Ljudske stranke. Ne razume, kako je lahko regionalna vlada vključila njegovo vas v varovano območje Natura 2000, ker naj bi bile ogrožene ptice, kot so žerjavi: »Kakšni žerjavi? Saj jih tu sploh ni!«
Župan Saiz vidi v odločitvi socialističnega predsednika regije poskus, da bi škodoval njemu in okoliškim županom, ki so tako kot on skoraj vsi iz konservativnega tabora. Radioaktivni odpadki naj bi bili veliko upanje za vas Villar de Cañas z njenimi 400 prebivalci, saj bi jih tako kar 150 dobilo delo. Predvsem bi si njihova vas z manjšimi vasicami v okolici, ki so do deset kilometrov oddaljene od odlagališča, vsako leto razdelila šest milijonov evrov. Župan je z okoliškimi župani že razpravljal, v kaj bodo vložili denar. Zdaj pa bi jim lahko vse pokvaril predsednik regije. Kljub odločitvi predsednika regije se dela za gradnjo odlagališča in za dobro cestno povezavo z avtocesto Madrid–Valencia nadaljujejo, vendar naj bi se po mnenju nekaterih kmalu ustavila.
V odlagališču, ki bi bilo sicer le začasno, to je za 60 ali 70 let, bi odlagali jedrske odpadke iz vseh šestih še delujočih španskih jedrskih elektrarn in dveh, ki sta že prenehali delovati. Betonsko odlagališče bi bilo dolgo 300 metrov in 20 metrov visoko. Leta 2017 naj bi začeli vanj odlagati jedrske odpadke, do takrat jih morajo elektrarne skladiščiti v svojih bazenih, ki so že zdaj skoraj polni. Ves projekt bo stal 972 milijonov evrov, financiralo ga bo državno podjetje Enresa. Ob prihodnjem odlagališču so že pred nekaj meseci zgradili raziskovalno središče z laboratoriji, ki čaka samo še na slovesno odprtje.
Župan: Nisem idiot!
Od začetka projekta se je že vsaj sto prebivalcev vasi vrnilo iz Madrida in Valencie, kamor so odšli s trebuhom za kruhom. Odprlo se je nekaj lokalov in hotelov za delavce, ki gradijo odlagališče.
Skoraj vsi župani v okolici so naklonjeni projektu, proti so lokalni okoljevarstveniki, ki trdijo, da veliko prebivalcev vasi in okolice nasprotuje nastanku odlagališča, a si ne upajo protestirati, ker »je pritisk velik«. Župan Saiz naj bi lagal, ko pravi, da je stvar povsem varna. S projektom tudi ni zadovoljna lastnica velike črede koz iz sosednje vasi: »Ljudje, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, so proti odlagališču za jedrske odpadke. Tu je nekaj kmetijskih izdelkov nadzorovanega izvora in ti bodo izgubili renome.«
Glede varnosti župan Saiz pravi: »Nisem idiot, niti podkupljiv in pogolten, prav tako ne bom tvegal življenja svojih ljudi.« Za zgled daje odlagališče jedrskih odpadkov v Borsselu na Nizozemskem, ki ga je pred leti obiskal na povabilo državnega podjetja Enresa. »Odlično je,« pravi.
Vlada premierja Mariana Rajoya vztraja pri gradnji. Vendar ima pri okoljevarstvenih vprašanjih zadnjo besedo regija, v tem primeru socialisti, ki vladajo v Kastilji - Manči (od koder je, mimogrede, doma knjižni junak Don Kihot). Župan Saiz sicer meni, da bi lahko španska vlada brez upoštevanja regije odobrila projekt v imenu »nacionalnega interesa«. Vsekakor bodo morali Rajoyevi konservativci najprej zmagati na decembrskih parlamentarnih volitvah.
