Bruci vikingi

Na predavanjih se bodo študentke in študenti seznanili s tradicionalnimi vikinškimi veščinami, kot so kovanje mečev, izdelava nakita in kritine iz slame ali metanje sekire. Uvedba unikatnega študijskega programa je zasluga dekana Arveja Husbyja. »Naša šola je bila znana po rokodelskih obrteh, ki vse bolj odmirajo,« je povedal za Guardian. »S sodelavci smo zato zbirali zamisli in kolega je ocenil, da bi vikinške veščine povečale zanimanje za tradicionalno rokodelstvo.« Imel je prav. Dekan meni, da je izjemno zanimanje za program posledica priljubljenih nadaljevank, kot so Igra prestolov in Vikingi. Poleg tega je šola na pravi vikinški lokaciji, obdana z gorami in z razgledom na jezero Seljord, ki je nekakšen norveški Loch Ness, saj naj bi v njem živela mitološka pošast. Veliko Skandinavcev preživi leto dni na ljudskih visokih šolah, preden se vpišejo na univerzo. So zasebne šole, njihovo delovanje pa subvencionira država. Za študij na Seljord Folkehøgskule je treba plačati dobrih 10.000 evrov. Vikinški študij vodi novi učitelj, kovač in vikinški entuziast Jeppe Nordmann Garlya, za prosto delovno mesto pa je izvedel na facebooku. »Oglas za vikinškega učitelja ni nekaj običajnega, zato si lahko prestavljate, da smo dobili veliko prijav,« je komentiral številne prijave dekan Husby. »Jeppe je bil najboljši kandidat in študenti obožujejo njegova predavanja.« Mlade uči, kako rezljati, kovati, peči kruh, vadijo še lokostrelstvo in tkanje. Za katere od teh veščin bi lahko obstajalo zanimanje na trgu dela, dekan ne ve. Prepričan pa je, da je ključno pridobivanje novih znanj. Pred začetkom študija so se v javnosti pojavile bojazni, da bodo na šoli izvajali tudi obredna vikinška žrtvovanja živali. »Žrtvovanj ali vikinškega lova na živali ni v šolskem kurikulumu. Se bo pa zgodil, če bo kdo ugledal seljordsko pošast,« se je namuznil Husby.