Včeraj je v Parizu na tisoče francoskih živinorejcev pod vodstvom svojih dveh največjih sindikatov demonstriralo. Pri tem je več kot 1500 traktorjev zasedlo pariške ulice in s tem povzročilo prometni kaos. Že od julija živinorejci protestirajo proti nizkim cenam mesa in mleka, ki jim prinašajo izgubo. Med drugim zahtevajo, da se začasno odpravijo nekateri okoljevarstveni predpisi in da jim vlada, ki jim je sicer že julija obljubila 600 milijonov evrov, z zmanjšanjem davkov in prispevkov še dodatno pomaga.
Premier Manuel Valls je včeraj popoldne na novinarski konferenci po pogovorih z voditelji obeh sindikatov sporočil, da bo vlada v skladu z zahtevami živinorejcev za letos uvedla moratorij za njihove dolgove in zmanjšala njihove socialne prispevke. »Vse bomo storili, da bi kmetje lahko dostojno živeli od svojega dela. Zelo dobro razumemo njihovo jezo in obup,« je dejal Valls. Vsega skupaj naj bi vlada v prihodnjih treh letih pomagala v višini treh milijard evrov.
Prenasičenost trga
Francosko živinorejo je prizadel zlasti ruski embargo na uvoz živil iz EU. Poleg tega se je letos zmanjšalo povpraševanje po mesu in mleku na Kitajskem, kjer so pred tem zaradi napačnega sklepanja precenili svoje potrebe. Zaradi velike ponudbe so hipermarketi zlasti v Franciji znižali cene mesa in mleka. Po ocenah ministra za kmetijstvo Stéphana Folla pa zdaj vsakemu desetemu ali 25.000 francoskim živinorejcem grozi stečaj.
»Tono mleka prodam za 300 evrov, proizvodni stroški pa znašajo 340 evrov,« je včeraj v Parizu dejal eden od živinorejcev. »Zahtevamo višjo ceno in manj norm,« je dejal neki drugi živinorejec. Tretji je zahteval, da Francozi bolj cenijo francosko meso, »saj smo glede upoštevanja okoljevarstvenih norm, dobrega počutja živali in plačevanja socialnih prispevkov najboljši na svetu«. Živinorejci so bili včeraj kar ganjeni, ker so jih Parižani večinoma podprli.
V Franciji proti farmam tovarnam
Globlji vzrok za katastrofalen položaj francoskih živinorejcev je konec kvot in zagotovljenih odkupnih cen v EU, torej izpostavljenost nihanjem na svetovnem trgu. Na Danskem, Nizozemskem in v Nemčiji denimo so se živinorejci bolje znašli na svetovnem trgu, ker imajo velike farme z nizkimi stroški proizvodnje. Glavni problem Francije je, da tudi zaradi drage delovne sile ni naklonjena farmam tovarnam, kot so drugod na zahodu, poleg tega je še zelo močna ideja, da je treba ohraniti kmeta kot kmeta.
Posledice te konservativnosti francoskega podeželja, ko ima kmetija le 50, ne pa na primer 1000 glav živine, so v zadnjih 20 letih očitne. Francija je bila še v 90. letih takoj za ZDA največja izvoznica kmetijskih pridelkov na svetu, danes pa zaostaja tudi za Nizozemsko, Nemčijo in Brazilijo. Pravzaprav je danes na petem mestu samo po zaslugi vina in konjaka.
V Nemčiji težave proizvajalcev mleka
Pravo nasprotje francoski kmetijski politiki je Nemčija, ki je v zadnjih letih postala tretja največja izvoznica prehrambnih izdelkov. Predvsem je postala pomembna izvoznica poceni mesa. Zaradi pritiska verig hipermarketov so se farme specializirale. Tako je v letih 2003–2013 število prašičerejcev padlo z 39.000 na 15.000, a na eni farmi je zdaj tudi po več deset tisoč prašičev. Odkupna cena je lahko nizka tudi zato, ker so zaposleni predvsem tuji delavci iz Bolgarije in Romunije, ki so zelo zadovoljni z osmimi evri bruto na uro.
Tudi ulice v Münchnu so pred nekaj dnevi zasedli jezni živinorejci. Gre za bavarske kmete, ki se ukvarjajo z mlečno živinorejo. Tudi oni imajo izgubo ob odkupni ceni 30 centov za liter. Predvsem pa so se v zadnjem letu precej zadolžili, da bi vlagali in povečali proizvodnjo mleka. Mislili so namreč, da bodo postali pomembni izvozniki mleka, toda očitno sta tudi zanje postala pogubna ruski embargo in kitajsko zmanjšanje potreb. Tako je prišlo do hiperprodukcije. Vseeno lahko upajo, da se bo povpraševanje po mleku na svetovnem trgu dolgoročno povečevalo, saj je v revnih državah vse več ljudi, ki lahko svojim otrokom omogočijo pitje mleka.