Kot kažejo satelitski posnetki, je Islamska država v Palmiri razstrelila tudi tempelj boga Baala, enega najpomembnejših antičnih verskih objektov. Pred desetimi dnevi je uničila tempelj boga Baalšamina. Starodavno Palmiro je IS skupaj z istoimenskim sodobnim mestom v središču Sirije po hudih bojih z Asadovimi silami zavzela maja.
Tempelj boga Baala so zgradili v času rimskega cesarja Tiberija (vladal od 14–37 n. št.), ki je priključil Palmiro rimski državi. Nekako v tistem času je bil v soseščini upravnik province Judeje Poncij Pilat. Palmira je zanimiva, ker je v njej živela mešanica številnih etničnih skupin: kulturni in religiozni vplivi so bili tako feničanski, arabski, babilonski, perzijski, sirski, partski, judovski, grški in rimski. Baal je bil feničanski bog in precej pozornosti mu je kot maliku posvečeno v Stari zavezi.
Palmira, kjer je bilo naselje že vsaj od 2400 pr. n. št., se je v antiki razvila kot postaja trgovskih karavanskih poti med Mezopotamijo (Irakom) in Sredozemljem. Skozi mesto je s Kitajske vodila svilna pot in po njej so v rimsko državo na kamelah tovorili začimbe, drage kamne, bisere, svilo in dišave. Različno blago je prihajalo tudi iz Indije.
Islamska država hoče uničiti vse sledove civilizacije pred 7. stoletjem, ko je prerok Mohamed začel širiti islam. Ozemlje, ki ga je osvojila in je tako na udaru, obsega tudi velik del nekdanje Mezopotamije, zibelke sodobne civilizacije. Med drugim so v porečju Evfrata in Tigrisa iznašli kolo, napisan je bil prvi zakonik (Hamurabijev), tu se je začel razvoj pisave, postavljeni so bili temelji matematike in astronomije ter koledarja z dvanajstmesečnim letom.
Samo eno od mnogih uničenj
Uničenje Palmire je samo nadaljevanje tega, kar je Islamska država z buldožerji že počela v Iraku, predvsem v Ninivah, Nimrudu in Hatri. Nimrud in Ninive sta bila glavna mesta asirske države, ki je kot del mezopotamske civilizacije obstajala na ozemlju današnjega Iraka med 13. in 7. stoletjem pr. n. št. Hatra pa je (bilo) najbolj ohranjeno partsko mesto. Med drugim je v boju proti Partom padel Kras, Cezarjev in Pompejev politični zaveznik. Pozneje sta Hatro zaman poskušala osvojiti cesarja Trajan in Septimij Sever. Nato se je upirala Perzijcem, a le krajši čas. Pravzaprav so bili Parti v veliki meri del iranske kulture.
Plenjenje arheoloških najdišč Mezopotamije se je začelo že leta 2003, ko Američani po osvojitvi Bagdada niso preprečili oplenitve tamkajšnjega arheološkega muzeja, v katerem so bile shranjene največje dragocenosti mezopotamske civilizacije. Islamska država pa danes ne le uničuje ostanke antičnih mest, ampak tudi služi velike vsote s prodajo dragocenih predmetov iz antike. V ta namen se je v Ženevi in Londonu organizirala mafijska mreža, ki pogosto celo naroči, katera stvar nekega kupca v zahodni Evropi ali ZDA zanima. Zlasti kopljejo po antičnih grobovih, saj so v Mezopotamiji tako kot v starem Egiptu in antični Grčiji bogate ljudi pokopavali z dragocenim nakitom, posodo in orožjem. mš
