V globalnem vinskem svetu največ veljajo ocene treh vinskih strokovnjakov: Angležinje Jancis Robinson ter Američanov Jamesa Sucklinga in Roberta Parkerja. Imajo svoje ekipe, ki vina ocenjujejo, in imajo razmeroma velik vpliv na prodajo vin, predvsem na velikih trgih. Pa ne bi pisali o njih, če se ne bi na spletnih straneh Roberta Parkerja znašle tudi izredno visoke ocene nekaterih naših vin.
Parker, Suckling in Robinsonova
O treh mojstrih smo malce povprašali Roberta Gorjaka, enega od dveh ali treh najpomembnejših vinskih ocenjevalcev pri nas, in z izborom se je strinjal: »To so trije najvplivnejši. Ko bodo končali delo, se bo končala era tako vplivnih single person kritikov. V 'novi' eri, jih bo na ducate.« Tako ugotavlja Gorjak, ki na sam vrh, med najboljše, postavlja ravno Roberta Parkerja in njegove ocene vin. »Gre za najvplivnejšega vinskega kritika vseh časov. Njegove ocene imajo strašen vpliv na prodajne rezultate, še posebej pri bordojskih vinarjih.« Po Gorjakovem mnenju ima Robert Parker izjemen spomin in je zelo konsistenten v točkovanju. Parker se ne pusti vabiti na vinske dogodke, da ne bi padel pod kakšen vpliv ali da mu, bog ne daj, ne bi vsak vinar porival v ocenjevanje svoje steklenice vina. Po drugi strani pa ima tudi veliki Parker svoje slabosti. »Očitajo mu, in s tem se strinjam, favoriziranje velikih, alkoholnih, bogatih in intenzivna vina ter da zgrmi, ko pridemo do finese. Parker je torej ljubitelj bordojskih rdečih vin, zato nikoli ni ocenjeval Burgundije, zato mnogokrat v vinih, ki jih je ocenil visoko, ne najdem velikega zadovoljstva,« pravi Gorjak, ki meni, da je izjemna tudi Britanka Jancis Robinson, ki ocenjuje, no ja, bolj opisuje vina, na straneh Financial Timesa – in je ne tako dolgo tega v svojih izborih izredno hvalila Verusov šipon 2011 (postavila ga je na vrh v pregledu belih vin leta 2012) in modri pinot Marjana Simčiča (bil je med najboljšimi rdečimi vini 2012).
Robert Gorjak je prepričan, da je Robinsonova delavna, natančna, povsem neodvisna in nepodkupljiva. »Morda je prestroga z ocenami.« Veliko prahu je Robinsonova recimo dvignila ob ocenjevanju vina chateau pavie 2003. Dala mu je le 12 od 20 točk (v nasprotju s Parkerjem ocenjuje do 20 točk) in mu očitala, da je bolj podoben sladkobnemu portu kot pravemu bordojcu. »Parker je še danes prepričan, da gre za izjemno vino. A Jancis ima tukaj prav. Vino sem namreč pokusil,« je prepričan Gorjak, ki najnižje med veliko trojico postavlja ameriškega ocenjevalca Jamesa Sucklinga: »Suckling ima rad denar in mu je všeč, da ga imajo radi. Temu primerne so njegove visoke ocene.« Suckling ima najraje rdeča italijanska vina, v Toskani prireja nore vinske zabave, ki jih financirajo vinarji. Cene prireditev so po nekaj sto evrov, staremu Sucklingu pa zaigra srce, ko njegova hčerka zapoje kakšno priljubljeno s Stingom. A dejstvo je, da ima James Suckling izreden, vse večji vpliv.«
Briljantne ocene Santomasovih vin
Letošnjega aprila so Parkerjevi ocenjevalci dobili v roke serijo rdečih vin, ki jih je v svojih vinogradih v Šmarju nad Koprom pridelala družina Glavina ali klet Santomas. Poglejmo si, kakšne ocene je Parkerjeva ekipa podelila vinu iz Šmarij: grand cuvee 2009 (gre za najboljši refošk iz kleti) je dobil oceno 94+. Zapisali so, da je mladosten, da je prava rock zvezda in ponuja veliko tartufov, temnega jagodičevja, belega popra in stopljene likviricije. Oceno 94 je dobil prav tako grand cuvee letnik 2006. Oceno 93 je dobil refošk antonius 2009. Grand cuvee letnik 2008 je dobil 92 točk, refošk antonius iz leta 2007 je dobil 91 točk, enako kot cuvee quatro, v katerem so ob refošku še kabernet, syrah in merlot. Vsa vina so torej dobila več kot 90 točk od 100, kar je redek uspeh. »Santomasove ocene so izjemne. Prvič, ker so visoke, in drugič, ker so visoke za prav vsa pokušena vina,« pravi Gorjak. In kako to, da je eden redkih naših vinarjev, ki so sploh prišli v stik s tako pomembnimi ocenjevalci, ravno Santomas? »Stvari so enostavne,« nam je povedala Tamara Glavina, ki je zadnjih nekaj let alfa in omega vinogradov in kleti nad Koprom. »Že dolga leta sodelujemo z enologom Claudom Grosom iz francoskega Languedoca, ki vsako leto nekaj dni prebije pri nas in nam pomaga pri delu.« Dejstvo je, da je v zadnjih letih Gros naslednico kmetije naučil mnogih vinskih skrivnosti, ki jih očitno Francozi poznajo bolj kot preostali svet, hkrati pa ne gre zanemariti, da mu je uspelo prepričati ameriške ocenjevalce, da so se pokušanja serije Santomasovih vin sploh lotili.
Je to problem? Očitno je. Doslej so ocenjevalci Roberta McDowella Parkerja ml. v Sloveniji pred Santomasom ocenili zgolj štiri vina: Marofov renski rizling 2007 je dobil 91 točk, zeleni silvanec istega letnika pa 87 točk. 91 točk je dobil tokaj quatro mani 2007, ki ga je za ameriški trg napolnil Aleš Kristančič Movia, 88 pa Bastianicheva rebula adriatico, ki jo je italijansko-ameriški kulinarični poslovnež napolnil z leg v Sloveniji. Še več, celo ocene vin iz italijanskega dela Brd iz Collia ne ujamejo ocen Santomasovih vin. Ocenili so jih 135. Najvišjo oceno ima Bensin sauvignon la castellada 2007, 93 točk, z enakim številom točk mu sledi Primosiceva rebula 2009. Na tržaškem Krasu so ocenili 24 vin, najboljši je Edi Kante, ki so mu prisodili 94 točk za belo zvrst, vino rex apum.
Vinogradi v Šmarjah
Ocene, ki so jih istrskim vinom podelili najbolj kompetentni ocenjevalci na svetu, so res visoke, zdaj pa je, vsaj tako so prepričani strokovnjaki, vse prepuščeno dobremu marketingu in iznajdljivosti delavcev iz kleti Santomas. »Vina je še dovolj, saj je bilo namenjeno za staranje,« je prepričana Tamara Glavina, cena pa je prav tako primerna. Sicer pa je težko najti vino, ki bi imelo po Parkerju oceno 94+ in bi ga v kleti lahko kupili za manj kot 20 evrov. No ja, ni dvoma, da bodo gostilne in restavracije znale ceno tega ekstremnega refoška podvojiti ali celo potrojiti.
Za konec poglejmo, za kakšno klet gre, kdo so mojstri, ki so prepričali stroge Američane. Družina Glavina se je na šmarski zemlji z obdelovanjem trte, oljke in pridelovanjem kmetijskih izdelkov ukvarjala že dve stoletji. Za začetek blagovne znamke Santomas pa je šteti leto 1997, ko se je vinarstva (tudi) profesionalno lotil Ludvik Nazarij Glavina. Trenutno imajo okoli 20 hektarjev vinogradov in štiri hektarje oljčnikov, kjer je največ istrske belice in leccina. Na kmetiji je sodobna, že skoraj vesoljsko urejena vinska klet z degustacijskim prostorom, enološkim laboratorijem, skladiščem vina in vinsko banko. In čeprav klet tudi navzven deluje zelo moderno, naj bi bila zgrajena s spoštovanjem do izročil istrske arhitekture in po priporočilu krajinskih arhitektov. V vinski kleti Santomas napolnijo okoli 80.000 steklenic vina na leto in kar je zelo pomembno – ob izjemnih letnikih napolnijo tudi 144 »rehoboam« 4,5 litra ali šestkratnih buteljk najboljšega in najbolje ocenjenega refoška grande cuvée.
