Priprave na pogovore, ki naj bi omilili dolgoletne napetosti med Indijo in Pakistanom, so zastale prav zaradi dileme, ali naj na dnevni red uvrstijo kašmirsko vprašanje, ki je povod za pogosto streljanje na meji med državama. Včerajšnje zato ni bilo posebnost, je pa terjalo precej več žrtev kot minula obstreljevanja, ki so bila bolj ohranjanje sovražnosti. Po navedbah pakistanskih varnostnih organov je tokratni incident sprožila Indija, ki je zgodaj zjutraj začela z granatami obstreljevati pakistansko stran in tako nadaljevala več ur. V obstreljevanju naj bi bilo po njihovih navedbah ubitih šest civilistov, ranjenih naj bi bilo 46 ljudi, med njimi 22 žensk. Indija, ki nadzoruje večino spornega Kašmirja, krivdo za novo izmenjavo ognja vali na Pakistan in poroča, da so bili v pakistanskem obstreljevanju ubiti trije ljudje iz neke obmejne vasi, četrti pa je umrl pozneje v bolnišnici.
Spor zaradi Kašmirja se vleče že od razdelitve ozemlja leta 1947. Tedaj sta se Pakistan kot še neodvisni dominion in britanskega kolonializma osvobojena Indija zapletla v tri leta trajajočo vojno, pozneje pa sta to ponovila še leta 1965 in 1999. Povrhu tega sta se leta 1984 spopadla za ledenik Siachen, Indija pa si lasti tudi vse sporno ozemlje zvezne države Kašmir in Jammu, ki uživa posebno avtonomijo. Administrativno tako Indija obvladuje 47 odstotkov regije, Pakistan pa 37 odstotkov; preostanek je v coni upravnega somraka oziroma kašmirskih upornikov.
Prevlada nasilnežev
Korenine spora med kašmirskimi uporniki in indijsko vlado prvenstveno zadevajo lokalno avtonomijo. Demokratični razvoj se je v Kašmirju ustavil v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, do konca osemdesetih pa so zbledeli tako rekoč vsi tovrstni poskusi indijske vlade. Nenasilni kanali izražanja nezadovoljstva zato ne obstajajo, dramatično pa je porasla podpora militantnim uporniškim skupinam, ki se zavzemajo za nasilno odcepitev Kašmirja od Indije. Sporne lokalne volitve leta 1988 so bile katalizator nasilnega odpora, ki so se mu pridružili nekateri izvoljeni poslanci, protesti leto kasneje pa so privedli do spopadov z indijskimi vladnimi silami.
Čeprav je v prihodnjih letih v teh spopadih izgubilo življenje na tisoče upornikov, vojakov in civilistov, je dolgoletni konflikt zadnje čase veliko manj smrtonosen. Nagiba se k protestnim akcijam proti Indiji in zlasti njeni voski, volitve leta 2008 pa so bile s strani mednarodne skupnosti označene kot poštene, predvsem pa se jih je kljub pozivom upornikov k bojkotu udeležilo presenetljivo veliko volilcev. Volitve so na površje prinesle proindijsko nacionalno konferenco Kašmirja in Jammuja, ki je sestavila vlado avtonomne zvezne države, a so jo dve leti pozneje zatresli nasilni nemiri, katerih kolovodje je Delhi takrat iskal v Pakistanu. Lanske volitve so prinesle najvišjo volilno udeležbo in upe po demokratičnem reševanju spora, a brez novih vojaških napetosti, v katerih sodelujeta sosednji državi, očitno ne gre. de
