»Vzdražili bomo napenjajočo se vzmet, se odgnali v živo obliko biti,« je glavna urednica pri založbi Sanje Tjaša Koprivec povedala v uvodu v četrtkov večer festivala Sanje v Medani, ki je zasedel dvorišče gradu v Dobrovem. Sprva je kazalo, da je vstopnina, ki je festivalska novost, prestrašila ljubitelje lepe besede, saj je bilo ob začetku literarnega večera zasedenih le okoli 20 stolov, med programom pa se je prizorišče zapolnilo in tudi razživelo.

Preveč poezije hkrati

Kot prvi literarni gost tokratnih Sanj v Medani je nastopil Ivo Svetina, ki je bil primoran odgovarjati na precej resna vprašanja, denimo ali pesnik v teh časih nosi žalno obleko. »Nikakor ne. Kljub temu, da sta obup ali dvom občasno na neki način potrebna, ker se tedaj umetnik sprašuje o pomenu svojega dela, verzi vendarle nastajajo iz neke posebne radosti,« je odgovoril pesnik, dramatik in esejist.

Resnobno ozračje je prekinil kratek pogovor z mlado pesnico Veroniko Dintinjana, ki ji je Koprivčeva v svojem slogu zastavljala nekonvencionalna vprašanja. »Se spomniš tresljajev vzdolž hrbteničnih kosti, ko si prvič vedela, da ljubiš?« »To si včasih človek želi tudi pozabiti,« se je znašla pesnica in požela nekaj nasmeškov.

A naziv zabavljač večera je zagotovo pripadel pesniku Roku Vilčniku, ki je občinstvo navdušil tako s svojo poezijo kot sproščenim nastopom. Po približno dvajsetminutnem branju iz zbirke Zdravilo za Ano se je čudil tolikšni zainteresiranosti občinstva: »Ne vem, ali lahko kdo tako dolgo posluša poezijo. Še nikoli nisem prebral toliko pesmi naenkrat.« Na oder je povabil kontrabasista iz zasedbe Patetico, ki je pozneje poskrbela za glasbeni del, in ob njegovi spremljavi zapel pesem Predsednik je zadet.

Pripravljeno z občutkom

Občinstvo je tudi tokrat toplo sprejelo festival. Danila iz Deskel, ki se je literarnemu branju sredi briških gričev predajala prvič, je vstopnico sicer pridobila v eni izmed nagradnih iger, a zatrjuje, da bi v vsakem primeru prišla, saj se ji program zdi zanimiv, še zlasti se veseli nocojšnjega nastopa Svetlane Makarovič. Podobno navdušena je bila tudi Novogoričanka Jana, ki je festival obiskala že četrtič, preprosto zato ker se rada udeležuje pesniških večerov, ki jih po njenih besedah na tem koncu Primorske primanjkuje.

Prav tako redna obiskovalka je Marija, ki se je na dogodek pripeljala s Krasa. »Prihajam zaradi lepih besed. Festival je pripravljen z dobrim občutkom in mi resnično polepša konec poletja, še zlasti ker imam rada manjše in intimnejše dogodke. Všeč mi je tudi raznolikost izbranih gostov.« Vsekakor se ji zdi dobra poteza to, da festival Sanje v Medani nadaljuje tam, kjer se je končala zgodba Dni poezije in vina, a se ji kljub temu zdi krivično, da so se ti preselili na Ptuj.

Da Goriška brda potrebujejo takšen festival, se strinja tudi Tina Novak Samec, direktorica Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda, ki je priskočil na pomoč pri organizaciji festivala. »Gre za področje, po katerem Brda kar kličejo. Kulturno dogajanje dopolnjuje drugo ponudbo in je zanimivo tako za lokalno prebivalstvo kot turiste.«

Pomembnejše od kapitala

O tem, zakaj je festival uvedel vstopnino, je spregovoril direktor založbe Sanje Rok Zavrtanik: »Bili smo pred odločitvijo, ali nehati prirejati festival ali pa uvesti vstopnino, saj smo do zdaj vlagali lastne prihodke. Odločili smo se nadaljevati, ker so poezija in pravljice pomembnejše od kapitala.« Z obiskom prvega večera je bil zadovoljen, še zlasti ker ne pomni, »da bi bili ljudje kdaj za poezijo pripravljeni celo kaj odšteti«.

Publika ima o vstopnini deljena mnenja. Prva obiskovalka pravi, da je vstopnina ne moti, saj se zaveda, da organizatorji vlagajo veliko truda v festival. Druga vstopnine sploh ni pričakovala in se ji tudi ne zdi ravno simbolična, a je bilo po njenih besedah kljub temu vredno odšteti 13 evrov, kolikor je znašala vstopnica na dan dogodka, tri manj pa v predprodaji.

Festival lahko obiščete še danes. Na Gradu Dobrovo bo koncertirala Svetlana Makarovič z gosti, v Šmartnem je postavljena pravljična vas, v Vili Vipolže pa bo potekal Forum Sanje 2015.