Sodobne smernice bio vrta pravijo, da zemlja na vrtu ne sme biti nikdar prazna, ker je tako izpostavljena vremenskih neprilikam in se izpridi. Zato naj bi, če nič drugega, čez zimo na vrtu pustili deteljo, ki tla obogati z dušikom, ali pa kapucinke, ki bodo čez zimo sicer propadle, a jih nato spomladi vkopljete v zemljo. Toda zakaj bi na vrtu pustili samo nekaj, kar je dobro za zemljo, če lahko še vedno gojite tudi kaj dobrega za na krožnik? Konec avgusta je čas za obračun prvega kroga vrtne sezone. Kar je ostalo od paradižnika, bo sicer še dozorelo, a ga bo kmalu napadla megla. Bučke in kumare so svoje že povedale, solate smo že davno pojedli, tako da je čas, da si naredimo še jesensko-zimsko zalogo in popravimo ter pozabimo poletne vrtne napake. Jesenska setev je kot vrtni popravni izpit. In veselo pričakovanje, ki se bo zavleklo vse do pomladi. Najprej je treba prazne gredice opleti in nič ne škodi, če jih pognojimo s kompostom. Nato pa veselo na delo.
Čeprav je vročine konec, je še dovolj toplo za setev še zadnjega kroga listnih solatnih mešanic za berivko. To lahko nekoliko popestrimo. V zadnjem času je pri nas na vrtu popularna azijska mešanica, ki jo že nekaj let prodajajo v semenarnah. Sicer ima pripis, da je za jedi iz voka, a pri nas je za jedi v solatni skledi. Če sem iskrena, niti ne vem, kaj natančno požene. Med imeni, napisanimi na vrečki, prepoznam le »pak choi«, vse ostalo je vsaj zame kitajska vas. A nič ne de, je okusno. Poleti smo mešanico sejali na dobra dva tedna, tako da je bila vedno pri roki. Poleg smo imeli še malo rukole za hitro rezanje in še eno mešanico listne zelenjave, v kateri so bolj znane rastline rdeča pesa, radič, solata, blitva in špinača.
Obe varianti listne zelenjave za solato se mi zdita odlični. Seje se ju lahko celo v velike lonce na balkonu, tako da potem pač postrižete lonec in naredite solato, medtem pa vam v sosednjem loncu že raste nov zalogaj. Kakorkoli, zdaj smo posejali še eno mini gredico solatne mešanice v upanju, da jo bomo čez dva tedna jedli. Če bo topla jesen, bi morebiti lahko poskusili še s poznojesensko setvijo, a glede na lanske izkušnje so pozneje noči že prehladne in seme ne kali. Zato bo poznojesenska setev šla v lonec in na balkon. Kar se tiče drugih solat in radičev, pa prisegamo na tržaški solatnik, ker pač nismo ljubitelji rdečega radiča. Sicer bi ga morali sejati v prvi polovici avgusta, a če se odpoveste jesenskemu pridelku, je zdaj čas, da ga posejete za zimo in pomlad. Navada je sicer, da se ga pozimi pokrije s tunelom, a če ni prehuda zima, prezimi tudi pokrit s slamo. Tako nanj čez zimo pozabite, potem pa vas spomladi razveselijo rozete radiča, ki kukajo izpod slame.
Kar se tiče poznopoletnih posevkov, je na razpolago še motovilec. A nekako je ta vedno boljši pri branjevkah kot z vrta, tako da ga že leta ne pridelujemo. Smo pa zato navdušenci nad špinačo. Poleti imamo tisto modno plazečo se novozelandsko špinačo, ki ima debelejše liste in je okusna za juhe. Letos ji je vročina sicer slabo dela in razen dveh, ki sta se bohotili v globoki senci jablane, ni obilno rasla. Zato pa smo za jesen in zimo tako kot vedno posejali navadno špinačo. Če bo sreča z vremenom, bomo že jeseni jedli špinačni burek, sicer bomo počakali do spomladi.
