Opozorila tistih, ki so pred prodajo Heliosa avstrijskemu Ringu opozarjali na vprašljivo finančno konstrukcijo prevzema in dejstvo, da manjši konkurent kupuje večjega, bi se v kratkem lahko izkazala za upravičena.
Manj kot leto in pol po sklenitvi 150-milijonskega posla se za domžalskega premaznika, ki zaposluje skoraj 2000 ljudi, po naših informacijah že išče novega lastnika. Tako se obstoječi lastniki Heliosa zaradi težav s financerji že dogovarjajo z zunanjimi vlagatelji o vstopu v lastništvo Heliosa oziroma združene slovensko-avstrijske skupine. Posel bi lahko izpeljali v nekaj mesecih.
Prvi mož Ringa Gerald Martens nam je potrdil, da bi v kratkem lahko nastale večje spremembe v lastništvu Heliosa oziroma njihove celotne premazniške skupine. Toda obenem je zagotovil, da bo Ring ostal solastnik Heliosa in da naj bi vlagatelj, ki bo vstopil v lastništvo, zagotovil svež kapital za izvedbo skorajšnje širitve. »Vzporedno tudi že potekajo pogovori s potencialnimi prevzemnimi tarčami, ki jih iščemo predvsem v zahodni Evropi. Želimo pa opozoriti, da smo znotraj procesa, katerega končni rezultat je še negotov in ga ni mogoče napovedati,« zatrjuje Martens.
Komu nameravajo Avstrijci prodati delež v Heliosu in ali bo to strateški ali pa zgolj finančni vlagatelj, za zdaj ni znano. Naravni kupec za Helios je bila sicer ameriška korporacija PPG, ki je bila poleg Ringa dolgo v igri za nakup Heliosa in je imela z njim vrsto let skupno družbo. Na koncu se je umaknila iz prevzemnega boja, saj so Avstrijci, kot se je izkazalo, dolgo pred podpisom prodajne pogodbe že obvladovali vse vajeti v Heliosu.
Ne gre pozabiti, da je Martens, ki svoje zamisli v Heliosu izvršuje prek glavnega izvršnega direktorja Aleša Klavžarja, takoj po nakupu slovensko javnost vneto prepričeval, da v Domžale prihajajo kot strateški partner in da »Ring postaja eno s Heliosom«. Če bo Ring manjšinski ali celo večinski delež v Heliosu prepustil nekomu tretjemu, pa bi s tem dokončno razblinil obljube o stabilnem oziroma dolgoročnem lastništvu za enega največjih slovenskih izvoznikov.
Dogajanje v Heliosu je še dokaz več, da ni pomembna le kupnina, pač pa tudi finančna moč kupca. Ring namreč prevzema domžalskega premaznika ne bi mogel izpeljati brez zunanjih financerjev. Tega so mu omogočili tudi luknjičasta zakonodaja in naivni prodajalci, saj je Helios prevzel po modelu, znanem iz slovenskih tajkunskih zgodb. Ne le da je zaobšel zakon, ki prepoveduje izčrpavanje prevzemnih tarč in obremenjevanje njihovega premoženja. Potem ko so Avstrijci tudi uradno prevzeli vajeti v Heliosu, se je začelo brezkompromisno rezanje stroškov na vseh ravneh in obračun z zaposlenimi, ki je vrhunec dosegel s sicer neuspešnim poskusom odpustitve prve sindikalistke.
Američani povzročajo Ringu sive lase
Že ob podpisu pogodbe o nakupu delnic je bilo jasno, da Ring ne bo imel glavne besede pri upravljanju Heliosa oziroma bodo nad njim v ozadju bdeli vplivni financerji. Prevzem z začetka lanskega leta sta namreč podprla ameriška sklada tveganega kapitala Franklin Templeton in Blackstone Group. Avstrijci so morali v zameno za 110 milijonov evrov zastaviti odvisne družbe in nepremičnine Heliosa, če bi posel morda splaval po vodi, pa bi lahko ameriški posojilodajalci vračilo posojil izsilili kar z (raz)prodajo Heliosovega premoženja.
Da so aktualni širitveni načrti morda le krinka za iskanje novega finančnega partnerja, bi lahko potrjevale informacije, da naj bi Blackstone, ki je največji financer prevzema Heliosa, Ringu povzročal sive lase in ga omejeval pri upravljanju. Avstrijci naj bi tako iskali možnosti za (predčasno) vračilo izposojenih sredstev. Ali to pomeni, da prevzemni posel ni dal rezultatov, ki so si jih obetali financerji, je težko preveriti, saj ne Helios ne njegova sestrska družba Rembrandtin v Avstriji uradno še nista javnosti razkrila rezultatov za lansko leto, kaj šele za letošnje leto.
Izgubljajo prihodke, a povečujejo dobičkonosnost
Helios ima v zadnjem obdobju brez dvoma velike težave v Rusiji in Ukranjini, ki zanj pomenita enega najpomembnejših prodajnih oziroma proizvodnih trgov. Prvi mož Ringa Gerald Martens je potrdil, da so v prvih šestih mesecih letos v primerjavi z enakim obdobjem lani tam izgubili kar okoli 17 milijonov evrov prihodkov. To se je naposled odrazilo tudi v padcu Heliosovih celotnih prihodkov od prodaje.
Kljub velikim vplivom rusko-ukrajinske krize na poslovanje Heliosa Martens zagotavlja, da je Helios boljši kot kadar koli prej. Medtem ko izgubljajo prihodke na nekaterih trgih, tudi v državah nekdanje Jugoslavije, so »počistili« z odvečnimi kadri, nedonosnimi izdelki in optimizirali prodajne poti. Martens se je tako pohvalil, da so lani za več kot polovico izboljšali denarni tok iz poslovanja (EBITDA). Letos so dosegli še boljše rezultate. Ob padcu prihodkov s 165 na 148,5 milijona evrov se je EBITDA v prvem polletju povečal z dobrih 17 na 23 milijonov evrov. Hkrati so močno izboljšali finančno sliko. »Razmerje med neto dolgovi in EBITDA je letos 1,7, medtem ko je bilo v enakem obdobju lani 3,8,« so sporočili iz Heliosa.
