Po katastrofalni letini medu v minulem letu, ko smo ga v Sloveniji pridelali vsega skupaj okrog 500 ton, je bilo vreme letos do čebelarjev usmiljeno. Toda predvsem spomladi. Zaradi visokih temperatur, ki so mu sledile ohladitve v poletnih mesecih, je bera slabša, kot bi lahko bila.
Če bi bile vremenske okoliščine ugodne, bi bila lanska letina medu nadpovprečna, tako pa je z okrog 2000 tonami povprečna, je pojasnil Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije, ki je lani praznovala 140. obletnico delovanja. Tudi direktorica Medexa Aleša Kandus je ocenila, da je bila spomladanska letina dobra, poletna, ko se nabira lipov in kostanjev med, pa ne.
V boljšem položaju čebelarji s panji na tovornjakih
Po njenih pojasnilih je čebelarstvo posel, ki je bistveno bolj odvisen od primernega vremena kot denimo pridelava sadja in poljščin. Posamezno vrsto medu čebele nabirajo le dva tedna. Lipa na primer cveti le deset dni. V bistveno boljšem položaju so tisti čebelarji, ki imajo panje na tovornjakih. Ti lahko, v primerjavi s čebelarji, ki pridelujejo med v stacionarnih čebelnjakih, zasledujejo več medenj, saj selijo čebele na različne paše.
Medex še vedno odkupuje med od slovenskih čebelarjev. Toda po pojasnilih Kandusove je bila lanska letina v višini okrog 500 ton slaba, čebelarji pa imajo doma praviloma zaloge medu za eno leto. Ker letos svoje zaloge obnavljajo, medu ni veliko na voljo za odkup oziroma ga prodajo po lastnih kanalih. Lani so v Medexu odkupili od 700 do 800 ton medu. Ta predstavlja približno četrtino prodaje, medtem ko večino medu v družbi porabijo za proizvodnjo prehranskih dopolnil. Približno polovico tovrstnih izdelkov so lani izvozili. Na tujih trgih je Medex lani dosegel skoraj tretjino prihodkov od prodaje, ki so skupaj znašali skoraj 15 milijonov evrov oziroma 16 odstotkov več kot leto pred tem.
Število čebelarjev narašča
Po Nočevih pojasnilih se s čebelarstvom v Sloveniji ukvarja okrog 10.000 posameznikov. Statistični podatki kažejo, da je k pridelavi medu marsikoga spodbudila tudi kriza. Po podatkih evropske komisije se je število čebelarjev iz obdobja od leta 2008 do 2010, ko je znašalo 7620, do obdobja od leta 2011 do 2013 zvišalo na 8838, v obdobju od leta 2014 do 2016 pa naj bi narastlo na 9638 čebelarjev.
Za veliko večino od njih čebelarstvo predstavlja dopolnilno dejavnost, le redki pa se z njim preživljajo oziroma odločijo, da se bodo s pridelavo medu ukvarjali poklicno, je dejal Noč. Po ocenah profesorja z biotehniške fakultete dr. Janka Božiča, sicer strokovnjaka za čebele, čebelarstvo ni ravno rešitev za nadomestno službo. »Zaradi promocije zanimanje za čebelarstvo narašča, začetnih navdušencev je veliko, vprašanje pa je, koliko od njih se bo s čebelarstvom ukvarjalo dalj časa,« je pojasnil Božič. Dodal je, da če čebelar med tudi neposredno prodaja, je za preživetje potrebnih približno 200 panjev. Čebelarji z do 40 panji so sicer neobdavčeni. Gre za nekakšen prispevek države, saj ključna naloga čebel ni nabiranje medu, temveč opraševanja rastlin, je dejala Kandusova.
Razvoj čebelarskega turizma
V zadnjih nekaj letih se je pri nas začel razvijati čebelarski turizem. »Slovenija je edina država na svetu, ki ima okrog 30 certificiranih čebelarskih turizmov,« je dodal Noč. Eden najuspešnejših je Čebelarstvo Ambrožič iz okolice Bleda. Po pojasnilih Blaža Ambrožiča turisti pri njih lahko vidijo in se seznanijo, kako se med prideluje, hkrati pa kupijo njegove izdelke. Ravno čebelarski turizem, s katerim se ukvarja od leta 2011, mu je ob lanskoletni katastrofalni letini medu omogočil preživetje. Letos so čebelarski turizem obiskali številni turisti iz Savdske Arabije in Američani. Slednje zanima, zakaj je letos med poletjem v ZDA pomrlo 42 odstotkov čebel, je dejal Ambrožič. Za predstavo, v zimskih mesecih v Sloveniji izgubimo od 10 do 15 odstotkov čebel, je dodal.
Po pojasnilih Božiča je država v zadnjih dveh, predvsem pa v zadnjem desetletju za razvoj čebelarstva naredila veliko, kar pa marsikdo ne zna ceniti. Poleg subvencij za nakup opreme je organizirala tudi brezplačno svetovalno službo, ki čebelarjem pomaga pri strokovnih vprašanjih. Hkrati država financira določene analize o kakovosti medu.
V Čebelarski zvezi Slovenije se s podporo države zavzemajo, da bi 20. maj postal svetovni dan čebel. Kot vse kaže, ga bodo Združeni narodi tudi razglasili, je poudaril Noč. Na ta dan se je v leta 1734 rodil Anton Janša, začetnik modernega čebelarstva. Akademsko izobraženi slikar je bil v času cesarice Marije Terezije prvi čebelarski učitelj, njegovi pa sta bili tudi prvi knjigi o čebelarstvu, je dejal Noč. Po njegovi smrti je cesarica določila, da se morajo vsi čebelarski mojstri učiti po njegovih knjigah.
Po zadnjih dostopnih podatkih organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO) smo leta 2013 na svetu pridelali 1,66 milijona ton medu. Največja svetovna proizvajalka je Kitajska, ki je v obravnavanem obdobju pridelala 466.000 ton medu. Sledijo ji Turčija (95.000 ton), Argentina (80.000 ton), Ukrajina (74.000 ton) in Rusija (68.000). V EU smo pridelali 204.000 ton medu, od tega največ v Španiji (30.600 ton) in Romuniji (26.700 ton).
