Plače veleposlanikom zagotavljajo več kot dostojno življenje

V tujini skoraj 300 uslužbencev

Sicer pa je bilo konec junija na diplomatskih predstavništvih zaposlenih 243 uslužbencev zunanjega ministrstva, 43 javnih uslužbencev obrambnega ministrstva in dva uslužbenca notranjega ministrstva. Kot je razvidno iz uredbe o plačah javnih uslužbencev v tujini, je plača sestavljena iz osnovne plače ter dodatkov za delo v tujini in dela plače za redno delovno uspešnost. Javni uslužbenci na delu v tujini pa so upravičeni tudi do številnih dodatkov: za oddaljenost, zahtevnost dela, opravljanje dodatnih nalog, nevarnost, posebne življenjske razmere v tujini, delovno dobo, specializacijo, magisterij ali doktorat, prejmejo pa tudi tako imenovani položajni dodatek in dodatek za pripravljenost in premestljivost.

Samo za oddaljenost nad 5000 kilometrov od sedeža ministrstva v Sloveniji uslužbenec na mesec prejme dodatne 403 evre. Vendar so vsi ti dodatki že všteti v bruto plačo zaposlenih v tujini – tako pri funkcionarjih (veleposlanikih ali začasnih odpravnikih poslov) kot tudi na primer pri varnostnikih ali voznikih na veleposlaništvih v tujini. Dodajmo še, da se potni in selitveni stroški izplačujejo posebej, sredstva za najemnine za službena stanovanja v tujini pa so zagotovljena v državnem proračunu. Med drugim uslužbenci na delu v tujini dobijo tudi povrnjene stroške za na primer učenje tujega jezika in prevoz na delo. Veleposlanik pa lahko prejme do 900 evrov povračila za pomoč v gospodinjstvu.

Plače so dostojne in zagotavljajo udobno življenje

Zunanje ministrstvo je julija za 43 slovenskih veleposlanikov in začasnih odpravnikov poslov izplačalo bruto plače v višini 289 tisočakov. Najvišje bruto junijske plače – prek osem tisoč evrov – so prejeli veleposlaniki Vojislav Šuc, Franc Mikša in Marjan Cencen. Šuc vodi stalno predstavništvo pri Uradu OZN v Ženevi, Mikša je slovenski veleposlanik v Bernu, Cencen pa veleposlanik v Ottawi.

Je plača slovenskega veleposlanika (pre)visoka? Borut Šuklje, nekdanji veleposlanik v Srbiji in Črni gori, višine plač diplomatskih predstavnikov države ni želel komentirati. Vendar je poudaril, da smo se na plebiscitu Slovenci odločili za samostojno državo in s tem tudi za samostojno diplomacijo. »Menim, da je treba diplomate, predvsem veleposlanike, primerljivo plačati. Primerljivo mislim z državami Evropske unije. Hkrati pa jim je treba zagotoviti vsa potrebna materialna orodja in jih seveda plačati za njihovo uspešno delo,« pravi. Po mnenju Franca Jurija, nekdanjega veleposlanika v Španiji, naši veleposlaniki sicer niso slabo plačani, vendar tudi pretirano dobro ne. »Recimo da ostajajo znotraj sorazmernega povprečja. Glede na to, da so številni stroški diplomatov na plečih države, so njihove plače dostojne in zagotavljajo udobno življenje,« poudarja Juri.

Normativi za izplačilo plač veleposlanikov in odpravnikov poslov so jasno določeni, meni nekdanji predsednik računskega sodišča Igor Šoltes in dodaja: »Težko pa sodim, ali so plače diplomatov visoke ali nizke. Za nekoga, ki dela v tujini, kjer so življenjski standardi visoki, je plača zagotovo prenizka. Tam, kjer so standardi nižji, pa je plača visoka,« meni Šoltes. Poudarja pa, da so varčevalni ukrepi države dali določen pečat tudi pri delovanju veleposlaništev in konzulatov. »Osebno mi je zelo žal, da smo z varčevalnimi ukrepi, vsaj na področju slovenske diplomacije, naredili več škode kot koristi.« Kot primer navaja zaprtje nekaterih veleposlaništev v tujini, med njimi veleposlaništva v Lizboni, ki je bilo predvsem z gospodarskega vidika zapiranje okna v svet.