Poletje do zelene trave ni prizanesljivo, niti do tiste, ki jo prizadevni vrtnarji dosledno namakajo in zračijo. Trava v suši in vročini omaga ter porjavi. Da pa je vse skupaj še huje, navadno plevel ne omaga tako hitro kot trava, tako da se na marsikateri zelenici poleti bolj kot trava bohoti plevel.
Ker poleti nima smisla, da bi jo gnojili, je sedaj ravno pravi čas, da se odločimo, kako bomo zelenico obnovili, ko bo vročina popustila. Recimo, da bi se tega lotili na naraven način. Pri tem vam bi lahko že poleti – kako ironično – pomagal prav plevel. Ta ima namreč močnejše korenine kot trava in bolje zadržuje vodo v zemlji. Torej niti ni priporočljivo, da se z vso vnemo in ihto lotimo odstranjevanja plevela, še posebno ne z zalivanjem s herbicidi.
Detelja bogati travno rušo
Celo mah lahko pomaga travi v hudi suši, a kaj ko jo potem z lahkoto preraste in popolnoma izpodrine. Ena vrsta plevela pa je še posebno dobrodošla. Pravzaprav je to plevel le na tistih najbolj sterilnih, kot preproga zelenih travnih površinah, na vseh drugih pa je v resnici del trate. Govorimo o detelji. Ta zemljo bogati z dušikom in je naravno gnojilo, kar tako in tako ve vsak kmet, ki kolobari, meščani, za katere je edini stik z naravo travica na golf igrišču, pa so to pozabili. Detelja tudi diskretno cveti in travnati površini doda pridih travnika. Mnogim je taka ne povsem sterilna trava celo bolj všeč kot popolna zelenica, a to je seveda stvar okusa.
September bo tudi pravi čas, da tiste dele zelenice, kjer je suša travo popolnoma zdesetkala, na novo posejemo. V mesecu, dveh se bo nova trava ravno prav ukoreninila, da bo preživela zimo. Pri tem pa je pomembno vedeti, da četudi se sedaj trava zdi popolnoma suha, to ne pomeni, da je odmrla. Kaj lahko se zgodi, da bo takoj, ko jo bo dobro namočil dež in bo sonce manj žgalo, ozelenela in odgnala.
Gnojilo pripravimo sami
V vsakem primeru bo trava potrebovala dodatna gnojila. S tem bo tudi uskladiščila dovolj hranil, da bo prihodnjo pomlad lepo odgnala. Za to so jeseni najboljša gnojila, ki imajo veliko fosforja, ki je potreben za rast korenin. Te pa rastejo tudi pozimi. Tako bodo močne in bodo bolje preživele tudi vročino naslednjega poletja. In ne boste verjeli – tudi tu si lahko pomagate s plevelom, čeprav se nam ta zdi tudi koristen. Regratove korenine so polne fosforja. Naberite jih, za nekaj tednov namočite v vodo in nato septembra s pripravkom pognojite travo.
Podobno gnojilo je tudi kava. V kavnih zrnih je tudi veliko fosforja in dušika. Zato je kava lahko odlično gnojilo za travo. Ima tudi lastnost, da se hranljive snovi v zemljo prenašajo precej počasneje kot v primeru sintetičnih gnojil, tako da je odlično jesensko gnojilo, ki bo travo hranilo še spomladi. Nad kavo so navdušeni tudi deževniki, ki nato še bolj poskočno rahljajo travno rušo, kar tudi prispeva k boljši rasti trave.
Seveda po zelenici ne trosimo celih kavnih zrn. Za gnojilo lahko uporabimo tudi kavno usedlino. Če jo začnemo zbirati sedaj, je bo do septembra ravno dovolj za zelenico. Najboljša je tista od espresa, ker je grobo zmleta. Če je v gospodinjstvu ne spijete dovolj, se gotovo lahko zmenite v bližnjem baru, da vam ostanke od kuhanja kave zbirajo v posebni posodi.
Ko bo čas za gnojenje, zmleto kavo preprosto potresete po travi. Ne le, da si bo vaša trava opomogla po poletni suši, tudi vrt bo dišal kot jutranja kava.