V najtežjih tekmah pridejo na plano vrline, ki se jih naučiš pri pionirjih, kadetih in mladincih. Reprezentant se ne naredi v treh mesecih, ampak v dvajsetih letih. Slovenska stroka je učila mlade talente, da je potrebno igrati s pesmijo. To je pozitivno čustvo, ki ima v športu enak pomen kot bencin v avtomobilu. Na igrišču so vidnejše vloge korektorja, podajalca, sprejemalca ali blokerja, toda latentno je pomembno, da ima ekipa čustvenega in bojevniškega vodjo.
Na zadnji tekmi Slovenije sem pogrešal čustvenega vodjo, ki je Klemen Čebulj. Ker ni igral, je imela ekipa velike težave. Vsi, ki se bolje spoznajo na odbojko, vedo, da je igralni vodja Dejan Vinčić, bojevniški vodja Mitja Gasparini, moralni Tine Urnaut, čustveni pa Čebulj. Čustveni vodja pride na plano v krizi. Pokazati mora pozitivno energijo, kadar so obrazi takšni, kot bi šli za svojim pogrebom. Iti mora od igralca do igralca in v njih spet prebuditi pesem in veselje.
Spomnil bi še na finale svetovne lige med Francijo in Srbijo. Francija je imela francoskega selektorja, Srbija pa srbskega. V mejnih obremenitvah so pomembne čustvene, mentalne in kulturne finese. Komunikacija je ključna. Bil sem selektor v Španiji, toda z igralci sem se pogovarjal v španščini. Ni dvoma, Andrea Giani je izreden trener. Diplomat, strateg in izkušeni tekmovalec, toda komunikacija v slovenski reprezentanci je v italijanščini. To me skrbi. Mentaliteta Slovencev je precej delikatna. Moja izkušnja je, da sem lažje združil Jugoslovane in Špance kot Slovence. Morda pa so v slovenski zvezi prav zato na pomoč poklicali nevtralnega človeka, kot je Giani.
Viktor Krevsel je nekdanji selektor Jugoslavije, Španije in Slovenije.