»V zadnjih dveh letih se zaradi izboljšanja stanja na hmeljskem trgu in dejstva, da lahko hmeljarji za prodajo ponovno sklepajo tudi večletne pogodbe, površine, posajene s hmeljem, znova povečujejo,« pravi Irena Friškovec, specialistka in svetovalka za področje hmeljarstva pri kmetijsko-gozdarski zbornici. Dodaja, da je največ, 37,5 odstotka površin zasejanih s sorto aurora, le nekoliko za njo zaostaja tržno zanimiva celeia, ki je je le 30 hektarjev manj, savinjski golding pa je s slabimi 11 odstotki na tretjem mestu.
»Letošnjo sezono so zaznamovali izraziti skoki temperatur, predvsem nenavadno visoke temperature v začetku junija, močna ohladitev v zadnji dekadi junija, pa potem znova izrazito vroč julij in zdaj tudi začetek avgusta. Vse to se odraža v rasti in razvoju hmelja,« pravi Friškovčeva. Dodaja, da se je razvoj rastlin julija, ko so dnevne temperature dosegale maksimalne vrednosti, kar ustavil.
»Na isti rastlini imamo tako cvetove kot že tudi storžke, to pa pomeni, da je skoraj nemogoče oceniti, kdaj bi hmelj lahko začeli obirati, zagotovo pa bo to vplivalo tudi na količino pridelka. Na težjih tleh pa se pozna tudi mokro lansko leto. V mnogih nasadih, še posebno tistih, zasejanih s sorto aurora, so rastline zelo slabo razraščene in niti niso prišle do vrha,« še razloži strokovnjakinja.
Del hmeljišč v Spodnji Savinjski dolini je prizadela toča, na območju Polskave pa je neurje podrlo tudi žičnico. Na hmeljiščih, ki jih je možno namakati, pa so hmeljarji posledice pomanjkanja padavin z namakanjem omilili. »Kakšna bo letošnja letina, bo odvisno predvsem od vremena v prihodnjih tednih. Če bodo razmere optimalne, se bodo storžki še razvili do konca in bi se lahko približali vsaj povprečni letini. Če pa bodo še nekaj dni vztrajale ekstremno visoke temperature, to pomeni, da bo tudi pridelek manjši,« pravi Friškovčeva. Lani smo v Sloveniji pridelali dobrih 2300 ton, kar je bila ena lepših letin v zadnjem desetletju.
Ta mesec odločilen za hmelj
Besedam Friškovčeve pritrjuje tudi dolgoletni hmeljar Janez Oset iz Drešinje vasi pri Petrovčah, ki se obenem ponaša z laskavim nazivom vitez hmeljarskega reda. Pravi, da tudi v tujini, denimo v Nemčiji, ki je največja pridelovalka hmelja, ni nič bolje in bo letina zaradi sušnih obdobij slabša od lanske. »Zlasti aprila je bilo tako čudno vreme, da sorti golding in aurora nikakor nista mogli začeti rasti in sta zatajili. Lani novembra, denimo, pa je bilo močno deževje in tam, kjer je hmelj dobesedno stal v vodi, si rastline prav tako niso opomogle,« pravi Oset. In dodaja, da bo sorte aurora kar 35 do 40 odstotkov manj. »A saj poznate tisti rek, da avgust hmelj da ali pa ga vzame. In to še kako drži, zato je ta trenutek še prezgodaj kar koli reči o tem, kakšen bo letošnji pridelek. Če bo vročina še vztrajala, se lahko zgodi, da se cvetovi ne bodo razvili v storžke, težave pa imamo tudi s hmeljevo pršico oziroma rdečim pajkom, ki mu vročina prav tako godi in je prisoten na vseh hmeljiščih, saj se ob ugodnih vremenskih razmerah, torej vročih dneh, izredno hitro razmnožuje,« pove Oset.
Kljub temu hmeljarji upajo na najbolje. Ne nazadnje imajo letos sklenjenih bistveno več dolgoletnih pogodb za odkup hmelja. Kar 95 odstotkov ga prodajo v tujino, saj ga obe naši največji pivovarni za celotno proizvodnjo odkupita le okoli 160 ton. Tudi cena je malenkost višja kot lani. »Za kilogram suhe aurore bomo iztržili od štiri do 4,5 evra, za golding od 6,5 do sedem evrov, za celeio pa cena nikoli ne preseže šest evrov,« še pove Oset.