Dobre tri tedne pred prvim regijskim izborom najboljših najhitreje rastočih podjetij, ki se bo odvil v sredo, 2. septembra, v Ljubljani, kjer bodo izbrali gazelo osrednje Slovenije, ponujamo vpogled v jesen 2002, ko so bila za regijske gazele izbrana podjetja Bofex, Sat Control, Prevent, Engrotuš, Adria Mobil in Cicipet. Trojice med njimi ni več oziroma dejavnost opravljajo nasledniki zdravih jeder. Tako se je že nekaj let po izboru zgodilo z Bofexom, zlato gazelo, in Preventom, srebrno gazelo. Še najstabilnejše posluje novomeška Adria Mobil, bronasta gazela 2002, ki letos zaokroža že 50-letnico delovanja. Gazela, ki je bila leta 2002 gazela dolenjsko-posavske regije, sodeč po polletnih podatkih o poslovanju, prebuja svojo gazeljo naravo.
Lani je skupina Adria Mobil, ki zaposluje več kot 1200 ljudi, sicer ustvarila 250 milijonov evrov prihodkov in 12,8 milijona evrov čistega dobička, od tega krovna družba 217 milijonov evrov vseh prilivov in dobrih devet milijonov evrov dobička. To pomeni več kot šestodstotno rast prometa glede na leto 2013, kar je glede na stagnacijo evropskega trga karavaninga izjemen rezultat, je prepričana generalna direktorica Sonja Gole.
Bronasta gazela spet po gazelje
V prvih šestih mesecih je Adria Mobil ob večji prodaji ustvarila še višji dobiček, saj so se prihodki zvišali za 28 odstotkov, na 144,5 milijona evrov, dobiček iz poslovanja pa za 27 odstotkov, na 8,1 milijona evrov. Novomeška družba potrjuje, da podjetje tudi po 13 letih od tedaj, ko je bilo prepoznano za gazelo regije, zaposlovalo pa je 535 ljudi, lahko ohranja gazeljo naravo.
Gazela primorsko-notranjske regije je bilo mirensko podjetje Cicipet, ki je v letu 2002 zaposlovalo več kot 200 ljudi. Dejavnost Cicipeta, ki je sicer zaprl svoja vrata leta 2005, se pod vodstvom Roberta Petejana nadaljuje na isti lokaciji v Mirnu, saj še uspešno ohranjajo blagovno znamko obutve Ciciban. Na Gorenjskem je bilo za regijsko gazelo prepoznano podjetje Sat-Control iz Cerkelj na Gorenjskem, ki ga vodita Bogdan in Jože Bolka. Podjetje, specializirano za satelitsko in solarno tehnologijo, je lani ustvarilo nekaj manj kot pol milijona evrov prihodkov.
»Slovenija je narobe svet,« je v nedavnem pogovoru za Dnevnik dejal Robert Mulej, ki je z ekipo v okviru Gospodarskega vestnika zagnal izbor gazel v Sloveniji, s čimer je želel izpostaviti, da podjetništva ne razumemo v njegovem bistvu in da se država in širša javnost še ne zavedata pomena hitro rastočih podjetij, predvsem pa gazel. Te se namreč iz leta v leto izkazujejo za enega vitalnih delov gospodarstva in družbe, saj vsako leto odprejo več tisoč novih delovnih mest. Petsto podjetij, ki so bila lani na seznamu najhitreje rastočih v državi, so med leti 2009 in 2013 odprla 11.200 novih delovnih mest.
Dnevi z inšpektorji
Nezaupanje gazel do javnega izpostavljanja v 15 letih izbora ni povsem izzvenelo. V prvih letih izbora so podjetniki opozarjali, da sezname najhitreje rastočih podjetij inšpektorji zlorabljajo. »Raje bi iskal nove lokacije za širitev, šolal prodajalce, načrtoval nove trženjske pristope in izboljšal poslovanje, kot pa da se toliko ukvarjam z inšpektorji,« je leta 2002 opozarjal direktor ene od gazel.
Davčni, tržni, delovni in drugi inšpektorji naj bi podjetjem, ki so bila izpostavljena kot zelo uspešna, ves čas viseli za vratom, nekateri naj bi imeli inšpekcijske obiske kar vsaka dva meseca, drugi so imeli inšpektorje ob podrobnejših pregledih poslovanja v svojih poslovnih prostorih več mesecev. »Pridejo, zasedejo mojo pisarno, obremenijo tajnico, nato pa jim prinašamo na tisoče najrazličnejših dokumentov,« je zatrdil eden od sogovornikov, katerih imen namenoma ne razkrivamo.
Ker se inšpektorji odzivajo tudi na prijave, je na primer eno podjetje prijavil konkurent in tako preusmeril njihovo pozornost. »Nam se je zgodilo, da nas je prijavil eden največjih tihotapcev v Sloveniji. In ko smo mi izgubljali čas z inšpektorji, je on nemoteno tihotapil naprej. A preživeli smo. A kaj, ko smo za dokazovanje, da ničesar ne skrivamo, porabili veliko energije in časa. Ne poznam nobenega kolega v tujini, ki bi porabil desetino toliko čas z inšpektorji, kot ga mi,« je tedaj povzel izjavo enega od podjetnikov Gospodarski vestnik.
Zato je tudi Gospodarski vestnik, ki je izšel 30. septembra 2002, nekaj dni pred izborom zlate gazele, na naslovnici objavili naslov Gazele na pohodu, inšpektorji tudi. Gazele tudi zadnja leta izbora ostajajo do javnega izpostavljanja zelo zadržane, saj želijo svoje zmogljivosti, čas in znanje usmerjati v trajnostno rast podjetja in razvoj zaposlenih. Veliko jih opozarja, da se ob objavi seznamov najhitreje rastočih podjetij pritiski deležnikov – tudi dobaviteljev in kupcev, ki želijo vplivati na ceno – nanje po navadi povečajo, nezadovoljni pa so tudi, ker se država na njihova opozorila glede nelogičnosti in neprimernosti pri predpisih in zakonodaji ne odziva, ne izkorenini plačne nediscipline, pripravi primernejše delovnopravne zakonodaje in bolj spodbudnega davčnega okolja.