Ali so izdelane tako, da jih otrok s silo, ki jo premore, ne more odpreti. Jih lahko prepleza? Obstaja nevarnost, da se splazi pod zaporo, se zrine skozi ograjico, se lahko zagozdi med njenimi palicami? Kako varno je »zaklepanje«? Kako čvrsta je pritrditev? Osnova za preverjanje varnosti so bile zahteve veljavnih evropskih standardov, nekatere zahteve pa so celo nekoliko zaostrili.

Vzrok za hude poškodbe otrok

Stopnice so pogosto vzrok za hude poškodbe otrok, med najbolj izpostavljenimi so malčki, ki še ne znajo hoditi. Ob uporabi varnostne zapore, ki preprečuje dostop do stopnišča, so lahko starši mirnejši. Rezultati testiranja, ki so ga izvedle evropske potrošniške organizacije razkrivajo, kakšne so njihove prednosti, hkrati pa opozarjajo na pomanjkljivosti.

Omejeno gibanje in zaščita

Z uporabo varnostne zapore v obliki manjših vrat lahko otroku omejimo gibanje in ga obvarujemo pred nič kaj nedolžnimi padci. Zaporo lahko namestimo tik pred stopnice oziroma na vrh stopnic, koristna pa je tudi na prehodih med prostori, ki nimajo vrat ali teh ne želimo zapreti. Starši jih pogosto namestijo tudi med dnevni prostor in kuhinjo, kjer otroci radi posegajo k štedilniku ali k predalniku z noži, če seveda nimamo posebne zaščite. Tako zvedavemu otroku določimo, kje se lahko varno giblje in varno igra, in si olajšamo nadzor.

Pomembna je višina zapore

Zapore se precej razlikujejo po širini - nekateri modeli so bolj, drugi manj raztegljivi, na kar morajo biti potrošniki pozorni, ko iščejo primerno varovalo za svoje potrebe, torej da bo le-to ustrezalo mestu namestitve. Po evropskem standardu naj bi ta znašala 65 centimetrov, kar zagotavlja varnost otrokom, ki po višini ne presegajo 85 centimetrov. Tej zahtevi so ustrezali vsi testirani vzorci, vendar so danes mnogi otroci višji, kar pomeni, da bi se morale zahteve standardov spremeniti - meje bi se morale zvišati. Včasih oblika zapore omogoči, da otrok stopi na spodnji rob zapore in se dvigne nad tla; v teh primerih je za varnost pomembna razdalja med spodnjim in zgornjim robom zapore.

Vsakodnevna uporaba in zapirala

Zaporo pri vsakodnevni uporabi na tak ali drugačen način ničkolikokrat odpiramo in zapiramo, zato mora ohraniti enako raven varnosti tudi po daljšem času uporabe. Na testu so petstokrat zaprli in odprli vrata (standard zahteva le tristo ponovitev) in tako preverjali učinkovitost zapiral. Vsi modeli se pri tem niso najbolje izkazali. Razmiki med deli zapore so problematični predvsem pri zaporah v obliki ograje iz palic. Z lutko so preverjali, ali bi se otrok manjše rasti lahko zrinil med elementi ograje ali splazil pod njo. Če bi se zagozdil v odprtini, so posledice lahko usodne, a niso pomembni le razmiki med palicami, ampak tudi razdalje okvirja vrat do tal in zidu.

Test mehanske sile

Odpornost zapore na mehanske sile, kot so tresenje, potiskanje in vlečenje, je ključnega pomena za varnost. Otroci se radi obešajo na ograjo, med igro se vanjo zaletavajo. Preizkusi, ki jih predpisuje standard, so zelo zahtevni, saj mora zapora brez poškodb prestati 10.000 sunkov, ki simulirajo obremenitve zaradi potiskanja in vlečenja. Trdnost zapore so preverjali tudi z 10-kilogramsko utežjo, s katero so, kot zahteva standard, večkrat udarili ob rob zapore, nato pa preizkus ponovili še s 25-kilogramsko težjo.

Prijazne za uporabo in varne?

Posebno zanimive so bile izkušnje preizkuševalcev pri ocenjevanju, kako težko je z otrokom v roki odpirati in zapirati zapore. V nekaterih primerih težave predstavljajo izvedbe zapiral in njihova lokacija, če ima potrošnik prosto le eno roko. Pri izdelkih, ki se uvrščajo med varnostno opremo za otroke, niso pričakovali varnostnih pomanjkljivosti, a so rezultati nekoliko razočarali. Glede na namen izdelkov bi morali izpolnjevati vse zahteve varnostnih standardov, a jih vsi ne.

Vir: www.zps.si