Ustvarjalnik, pospeševalnik mladinskega podjetništva, zbira prijave mentorjev, ki bodo po srednjih šolah enkrat na teden vodili podjetniške krožke. Njihova glavna naloga bo celoletno mentorstvo ene podjetniške ekipe, ki do konca leta razvije lasten produkt in ga predstavi na sklepni Ustvarjalnikovi konferenci. Pomemben vidik vodenja krožka je skrb za osebnostno rast in razvoj posameznikov, ki so vodji zaupani v mentorstvo. Ustvarjalnik išče tudi mentorje strokovnjake, ki sicer nimajo časa vsakotedensko biti mentor skupini mladih in se ukvarjati z njihovim osebnim razvojem, bi pa z veseljem namenili uro ali dve svojega časa na mesec, jim pomagali z nasveti, usmeritvami in kontakti.

Ustvarjalnikov mentor je tudi Matjaž Kovačič iz podjetja PROKO, ki je pod svoje okrilje vzel dijakinji Iris Nuhanovič in Zalo Živalič, ki sta ob pomoči profesorice kemije izdelali Zi nails, obnohtno zaščito, ki omogoča lažje lakiranje in tudi nego nohtov. Ekipa Zi nails naj bi že jeseni izdelek dala na trg.

Katere so mentorjeve ključne kompetence?

Pri mentoriranju ne gre toliko za prenos znanja kot predvsem za prenos veščin. Znanje prenašajo učitelji, ker se znanja naučiš. Mentorji prenašajo veščine, ki jih moraš trenirati. Dober mentor potrebuje predvsem močne socialne in vodstvene kompetence. Brez izrazite empatije do mladih seveda ne gre. Mentor mora znati dobro shajati z mladimi, ne glede na njihov pogled, prepričanja in navade. Prav tako mora biti do neke mere kar dober psiholog. Mentoriranje zahteva veliko dela na motivaciji tako posameznikov kot ekip. Nemotiviran posameznik ali ekipa lahko posluša predavanje, ne more pa testirati in trenirati veščin.

Ob teh pa ne gre prezreti potrebnih vodstvenih kompetenc mentorja. In te so ključne, ko se začnejo razvijati ideje in oblikovati ekipe. Ti procesi so večini mladih nekaj povsem novega in neznanega. Strah, nezaupanje in občutek izgube nadzora lahko pri mladih ekipah pomaga premagati le zaupanja vreden vodja. Hkrati pa jim dati vedeti, da tudi razpad ekipe ni prepovedan in nezaželen.

S svojim znanjem lahko izkušeni podjetniki pomagajo pri preboju tako mladim kot drugim mentorjem. Ja, tudi mentorji si pomagamo med seboj. Morda pa prav na Ustvarjalniku srečajo svojega bodočega poslovnega partnerja?

Kaj oseba, ki se odloči, da bo mladim bodočim podjetnikom oziroma ekipam mentor, še pridobi?

Mentoriranje mladih ekip priporočam vsem izkušenim podjetnikom. Starejši ko so, bolj jim ga priporočam. V bistvu bi ga nekaterim kar predpisal kot terapijo. Veliko delam z izkušenimi podjetniki in menedžerji in ti z leti pogosto postanejo v razmišljanju zelo togi. Držijo se preizkušenih poti in prav zaradi tega jih veliko zabrede v poslovne in življenjske težave. Pri mladih je sprememba smeri, sprememba ideje, sprememba kot pojem nekaj povsem živega in normalnega. Ja, na začetku so strahovi, a ko enkrat vidijo, da zaradi spremembe nihče ne izgubi, lahko pa vsi pridobijo, postane to del dnevne rutine.

Je torej smiselno, da niso starejši podjetniki samo mentorji, ampak imajo tudi sami mentorje?

Ne samo smiselno, pač pa ključno. Največji mojstri imajo ob sebi najboljše mentorje in ti mentorji druge mentorje. Zakaj? Vsak mojster svojega področja je pogosto ujet v svoja prepričanja. Samo zunanja pomoč mu lahko pomaga odpreti oči. Lahko mu jih v obliki mentorja ali v obliki novonastale konkurence. Danes recimo vsi jočejo o tem, kako prodati ali voditi »enočrkovne generacije« (X, Y…). A koliko odločevalcev ima ob sebi predstavnike teh generacij, da bi mu pri razmišljanju pomagali? Najbolj se nasmejem raznim blogom in zapisom starih mačkov o tem, kako naj podjetje doseže generacije, ki so vsaj dva generacijska preskoka (če ne več) daleč od njih.

Kaj ste z mentorstvom pridobili vi?

Več kot sem mislil, da lahko. Kreativa, želja po spremembah in pozitivna energija, ki sem jih in jih še zmeraj črpam pri mladih, mi prinašajo koristi ne samo v poslovnem, ampak tudi zasebnem življenju. Na kratko lahko rečem, da sem ob njih odkril povsem nove gejzirje idej in ustvarjalnosti. In v moji karieri je to ključno.

Danes, mesec dni po koncu šolskega leta, ko se zaradi počitnic veliko srednješolcev pusti plavanju toka, ki ga ponuja okolje, mi je še posebej všeč, ko me mladi sami pokličejo. Pred kratkim sem v Mariboru sedel na pijači s tremi zelo aktivnimi člani ekipe iz Druge gimnazije. Prav tako se pogosto dobim z dvema še posebej aktivnima dijakinjama iz Ljubljane, ki želita svoj izdelek Zi nails še pred jesenjo spraviti na police. In medtem ko bo večina tistih, ki na počitnicah plavajo s tokom okolja, čez leta iskala službo in se čudila, zakaj jim ne uspe, bodo ti gradili in ustvarjali. In če se jim bo zdelo koristno in smiselno, bodo razpisovali delovna mesta. Seveda jih bo država nagradila z višjimi davki, okolje pa z osebnimi kompleksi, a jih bodo veščine, ki so jih pridobili in jih še veselo nadgrajujejo, pomagale, da bodo vsak dan uspešnejši.

Medsebojne podjetniške, predvsem zelo konkretne pomoči je še vedno premalo.

Veliko ljudi danes na raznih srečanjih in omizjih modruje, kako nizek je izplen iz novonastalih podjetij, kako malo jih preživi in koliko denarja izgubijo. Zadnje čase je še posebej aktivna debata o tem, kako neuspešna so družinska podjetja v drugi in tretji generaciji. A vsa ta teorija ne pomaga nikomur. Ne pomaga noben pospeševalnik, niti inkubator, če ne premore zares kvalitetnega osebnega mentorstva podjetnikom in menedžerjem.

In če bi vsi modreci zares želeli pomagati slovenskemu podjetniškemu okolju, naj poiščejo podjetje, ki mu lahko pomagajo. Pa naj to naredijo pro bono. Če bo vsak pomagal enemu, bo tisoče podjetij in podjetnikov uspešnejših. In bodo zaposlovali in bodo plačevali davke in država si bo opomogla. Mentorska terapija bo vedno veliko uspešnejša od inzulinskih injekcij v obliki državnih pomoči.

Intervju Matjaž Kovačič mentor