Kljub milijonski državni pomoči in šele pred meseci potrjeni prisilni poravnavi je Polzela znova na robu propada. Razen tega, da družbi primanjkuje sredstev za normalno poslovanje, ji je Finančna uprava Republike Slovenije (Furs) minuli teden blokirala transakcijske račune.
Se bodo zaposleni sploh lahko vrnili v službo?
Dvesto petinšestdeset delavcev Polzele je trenutno na kolektivnem dopustu, v ponedeljek pa bi morali ponovno priti na delo. »V primeru, da se nam s Fursom ne bo uspelo dogovoriti o deblokadi računov, se lahko zgodi, da bodo morali ostati doma. Od njih namreč ne moremo zahtevati, da pridejo v službo, če jih zaradi blokiranih transakcijskih računov ne bomo zmogli plačati,« je pojasnil vršilec dolžnosti predsednika uprave Peter Kunstič.
Koliko znašajo celotne obveznosti Polzele do države, v Fursu niso želeli razkriti. Višine zneska ni želel razkriti niti Kunstič, pojasnil pa je, da so dolgovi visoki. V družbi sicer že nekaj časa prodajajo poslovno nepotrebno nepremičnino, od katere bi lahko iztržili okrog 250.000 evrov kupnine. Toda ta znesek ne bi zadostoval za poplačilo vseh obveznosti. Kot je zatrdil Kunstič, jim je sicer uspelo v zadnjih tednih pridobiti precej novih naročil, na podlagi katerih bi lahko tako sproti plačevali tekoče obveznosti do države kot poplačali že zapadle.
Kupci terjatev ne želijo reševati Polzele
Da je stanje v družbi resno, nakazujejo neuradne informacije, da naj bi Bank of America Merrill Lynch, ki je konec marca v paketu s terjatvami do ACH, Adrie Airways in Elana od Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) odkupila tudi terjatve do Polzele, zdaj 38-odstotni lastniški delež Polzele skupaj s terjatvami državi ponujala za en evro. O tem, ali bo država ponovno reševala Polzelo, še ni bila sprejeta odločitev.
V DUTB ocenjujejo, da se je Polzela znašla v težavah zaradi dolgoletnega slabega upravljanja družbe. »Postopek prestrukturiranja družbe in s tem povezana prisilna poravnava sta potekala že pred prenosom na DUTB ob koncu lanskega leta. Upoštevajoč zatečeno stanje, obljube vodstva, izredno kratek rok za glasovanje in potencialno možnost večjega poplačila ob ohranitvi delujočega podjetja smo predlagano prisilno poravnavo podprli in dali podjetju možnost za izvedbe predlaganega načrta,« so pojasnili v DUTB. Ker je družba že izkoristila postopek prisilne poravnave, ker ni bila pripravljena pravočasno angažirati ustreznih strokovnjakov in ker je že bila prejemnica državne pomoči, so imeli omejene možnosti za ukrepanje, zato so se odločili svojo izpostavljenost do Polzele prodati, so dodali na slabi banki.
Brez vnovične dokapitalizacije ne bo šlo
Čeprav se je Kunstič po hitrem postopku lotil sanacije Polzele, velik del menedžmenta iz drugega in tretjega nivoja odpustil ter občutno znižal stroške, brez ponovne dokapitalizacije, vsaj s pretvorbo dolgov v osnovni kapital, družbi ne bo uspelo preživeti, je opozoril Kunstič.
Spomnimo, država je šla Polzeli lani in letos na roko kot le malokateremu podjetju. Najprej je družbi lani odobrila in izplačala državno pomoč v višini milijona evrov, v prvih dneh letošnjega leta pa na presenečenje številnih odločila, da bo v osnovni kapital Polzele pretvorila 923.000 evrov državnih terjatev, od tega 332.000 evrov davčnega dolga. S tem je postala 30-odstotna lastnica družbe. V osnovni kapital je terjatve pretvoril tudi DUTB in v Polzeli pridobil skoraj 38-odstotni lastniški delež. Pri spremembi dolgov, tako kot je to predvideval predlog prisilne poravnave, so sodelovali še Deželna banka Slovenije (13,38-odstotka delnic), Nova KBM (10,22-odstotka delnic), Hranilnica Lon (6,89-odstotka delnic) ter devet drugih upnikov. Ti so skupaj pridobili dober odstotek delnic.
