Poznam obsojenega pedofila, ki ponoči prevaža naokrog mlada dekleta, otroke, kar se mi zdi nezaslišano. A to ni osamljen primer. Med taksisti so tudi posiljevalci, preprodajalci droge in podobni zlikovci. Dokler ta profil ljudi nemoteno opravlja taksi storitve, nikakor ne moremo reči, da je to področje urejeno.
Na mestni občini Ljubljana so pred časom pojasnili, da ob izdaji dovoljenj za vožnjo po njenem območju od taksistov ne morejo zahtevati potrdila o nekaznovanosti, ker naj bi to po veljavni zakonodaji preverjali ob izdaji licence na gospodarski oziroma obrtni zbornici.To drži.
Koliko taksistov pa sploh ima licence?Zelo malo. Licence imajo po navadi razna podjetja, večina taksistov pa ima tako imenovane podlicence, ki si jih sposodijo od podjetij, za kar jim plačujejo določeno nadomestilo.
Če torej večina taksistov nima licenc in samo delajo za nosilce licenc, to pomeni, da nihče ne preverja, ali nas s taksiji vozijo tudi morilci, roparji, posiljevalci?Točno tako. To je v bistvu izigravanje zakonodaje, ki predvideva, da se bo taksist zaposlil pri podjetju, a iz prakse vemo, da so zaposlitve samo fiktivne. Veliko je tudi slamnatih podjetij, ki posedujejo licence za neomejeno število vozil. Ta se po potrebi tudi zaprejo, a licence ostanejo. Taksisti lahko na podlagi teh licenc delajo še vrsto let. Kontrole pa ni. V odboru taksistov pri obrtno-podjetniški zbornici smo si dolgo prizadevali, da bi se v zakonodajo vneslo sistem »eno vozilo, ena licenca«. Torej, da bi čisto vsak taksist moral imeti licenco, kot na primer varnostnik ali zdravnik. S tem bi eliminirali zapornike, ki v popoldanskem času taksirajo, hkrati pa bi moral imeti vsak, ki bi želel postati taksist, tudi potrdilo o plačanih prispevkih in davkih. Skratka, evidence bi bile popolnejše, saj se danes ne ve, kdo sploh vozi taksi.
Na ministrstvu za infrastrukturo pravijo, da bi bil sistem »eno vozilo, ena licenca« protiustaven. Po zadnjih informacijah naj bi v spremenjeni zakonodaji še letos licence celo ukinili. Podjetja, ki se ukvarjajo z avtotaksi prevozi, naj bi poslej potrebovala dovoljenje občine v obliki podeljene koncesije oziroma gospodarske javne službe. Je to zasuk v pravo smer?Kaj bo to prineslo v praksi, bomo še videli, dejstvo pa je, da bodo več pristojnosti dobile občine. To je dvorezen meč. Veliko bo namreč odvisno od posameznih lokalnih skupnosti, ki pa večinoma že zdajšnjih pristojnosti niso dovolj izkoriščale. V večini lokalnih skupnosti danes sploh ne potrebuješ dovoljenja za izvajanje taksi prevozov na njihovem območju. Občine bi lahko že zdaj od taksistov zahtevale tudi opravljen izpit o poznavanju lokalne skupnosti in določile maksimalno ceno prevozov. A to so storili le v Ljubljani, Mariboru, Cerkljah na Gorenjskem in morda še kje. V aktualnem predlogu sprememb zakona o prevozih v cestnem prometu so tudi strožja določila o nekaznovanosti in o plačilu davkov. Zapisano je celo, da v zadnjih dveh letih ne smeš narediti večjega prekrška, torej prekrška, za katerega se plača globa, višja od 250 evrov. To je pa že zelo strogo. A to bodo morale kontrolirati občine. Če sem prav razumel predlog novele, bodo lahko lokalne skupnosti ob kršitvah posameznih taksistov odvzele koncesijo firmi, za katero taksist dela. To pa pomeni, da bodo morali imetniki koncesij bržkone bolj odgovorno izbirati zaposlene.
Bo to pomagalo tudi pri izkoreninjanju dela na črno? Po novem naj bi bil vsak taksist spet primoran imeti pogodbo o zaposlitvi ves čas v vozilu.Če bi hoteli stopiti na prste taksistom na črno, bi morali spet uvesti pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas. Vse ostalo je namreč manipulacija, saj inšpektor ne more kontrolirati, če taksist resnično dela le dve uri na teden, kakor ima napisano v pogodbi. Če inšpektor taksista ustavi, mu lahko ta reče, da je pravkar začel delati, čeprav je v tem času že naredil 50 ali več ur. Nadzor je praktično nemogoč.
Tukaj pridemo tudi do vprašanja nelojalne konkurence. Če namreč taksist plačuje nižje davke – ali pa jih sploh ne plačuje – si lahko privošči nižjo ceno. V zbornici že ves čas opozarjate, da največja taksi podjetja že vrsto let sesuvajo trg z dampinškimi cenami. A s predlogom o enotni tarifi vam ni uspelo. Zakaj?Menda zaradi varstva konkurence, čeprav ponekod v tujini poznajo enotno ceno na nivoju občin ali pokrajin. V Ljubljani so se odločili za uvedbo maksimalne tarife, niso pa uvedli minimalne, s katero bi zaščitili taksiste. A treba je vedeti, da dampinških cen ne postavljajo taksisti, temveč podjetja, ki posredujejo taksi storitve. Večina največjih podjetij tako in tako nima svojih taksistov. Ta podjetja živijo od dispečnin, torej od pristojbin, ki jih taksisti plačujejo za mesečne storitve dispečerskega centra.
V zadnjih tednih je veliko prahu dvignil napovedan prihod hrvaškega podjetja Cammeo, katerega taksisti naj bi uporabnikom računali po 50 centov za kilometer vožnje? Kje je tu račun?Ni je. Glede na konkurenco oziroma cene, ki jih imamo v Sloveniji, mislim, da nimajo možnosti za uspeh. To se jim je izšlo na Hrvaškem, kjer niso plačevali davkov. Tukaj pa je vseeno malce več kontrole.
Direktor Cammea je izjavil, da so cene v Sloveniji resda nizke, a da je kakovost prevozov slaba. Njihovi taksisti naj bi imeli obleke in kravate ter standardizirana vozila. S tem naj bi pridobili stranke. Kaj menite o tem?Kar zadeva to, bi bila konkurenca vsekakor dobrodošla. Urejeni vozniki bi morali biti samoumevni. Za enega od večjih ljubljanskih podjetij vozijo tako neurejeni vozniki, da mi ni jasno, kako se lahko stranke z njimi vozijo. Sploh poleti. Po tri, štiri dni se namreč sploh ne preoblečejo. Pa še kadijo v avtomobilih. Si predstavljate, da se v takem vozilu pokvari klima?
Ponekod po Evropi taksisti demonstrirajo proti alternativnim taksi storitvam tipa uber. Lahko podjetje, ki prek aplikacije za pametne telefone vsakemu vozniku osebnega avtomobila omogoča, da postane taksist, uspe tudi v Sloveniji?Ne, ker so cene v Sloveniji že tako in tako prenizke. Kaj bo ostalo vozniku, ki mu bo Uber vzel 20 odstotkov? Skoraj nič. Drugod po Evropi so cene vendarle višje kot pri nas in na preostalem območju bivše Jugoslavije. Poleg tega pa obstajajo tudi zakonske omejitve, ki jih prav zaradi uberja marsikje še dopolnjujejo.