Izbor najboljših najhitreje rastočih podjetij Slovenije se bo septembra začel odvijati že petnajstič. Od leta 2007 poteka pod okriljem Dnevnika, do tedaj pa ga je organizirala ekipa Gospodarskega vestnika pod vodstvom Roberta Muleja, ki je sicer že deset let prej spremljala razvoj zasebnega podjetništva.
K temu je Muleja, tedaj mladega novinarja, spodbudilo srečanje s Tomasom J. Petersom, soavtorjem knjige In Search of Excellence. Ta mu je namreč na vprašanje, kaj narediti, da bi se Slovenija razvijala hitreje, odgovoril, naj začnejo prepoznavati tista podjetja, ki rastejo najhitreje, in naj njihove prakse javno predstavljajo. »To je precej spremenilo moje življenje. Prvi smo začeli objavljati sezname zasebnih podjetij in lestvice najhitreje rastočih podjetij. Odnos do podjetništva se je od osamosvojitve naprej le počasi spreminjal. A leta 2001 smo se odločili za korenit razvojni korak. Začeli smo pripravljati predstavitve gazel po vsej Sloveniji, saj smo želeli, da dobre zgodbe slovenskih podjetij spozna čim širša javnost.«
O podjetnikih je imela namreč večina izkrivljeno podobo, medtem ko so jih podjetniki opozarjali, da inšpektorji uporabljajo sezname za lažje odločanje o tem, koga bodo obiskali. Zato so želeli ustvariti izbor, ki bo začel stereotipe o podjetništvu razblinjati in pomagal ozavestiti, da je podjetnost pravzaprav ena ključnih kompetenc.
»Gnala nas je vizija ustvariti izbor, ki bo dejansko koristil celotnemu okolju in prav to je bil za našo majhno ekipo pravi raketni pogon. Želeli smo pripraviti največji, najboljši in najodmevnejši gospodarski dogodek v Sloveniji. Oblikovali smo tudi Svet Gazela, v katerem so bili uveljavljeni gospodarstveniki in predstavniki interesnih gospodarskih združenj. Izbor je kmalu dobil izjemno prepoznavnost in podporo v poslovnem svetu, veseli smo bili tudi, da je častno pokroviteljstvo prevzel predsednik vlade. Izbor zlate gazele smo pripravljali v Cankarjevem domu in dogajalo se je, da so nekateri menedžerji zaradi velikega zanimanja ostali pred vrati nabito polne Linhartove dvorane,« se spominja Robert Mulej.
Kljub večji medijski podpori in prepoznavnosti izbora Gazela v javnosti pa se je zelo počasi spreminjal odnos podjetnikov do slednjega, saj so se medijski izpostavljenosti želeli izogniti zaradi bojazni pred inšpektorji, ker njihovi obiski terjajo veliko časa in energije. Zato je ekipa že tedaj vlagala veliko energije v prepričevanje podjetnikov, da so v izboru tudi sodelovali.
»A podjetniki so po izboru videli, kakšne pozitivne posledice je pravzaprav imel zanje. Premalo sprememb pa smo zaznali pri širši javnosti, ki verjetno še danes podjetništva ne jemlje kot nekaj pozitivnega. Zato smo iskali medij, ki bi v svoje vsebine vpel tudi spremljanje dobrih podjetniških zgodb, in sklenili smo sodelovanje z Dnevnikom.«
Slovenija je po Mulejev mnenju še vedno neke vrste »narobe svet, saj podjetništva ne razumemo v njegovem bistvu. K temu so sicer v veliki meri doprinesle anomalije, ki so se dogajale od leta 2005 naprej, svoje pa je naredila še kriza. In zato gre na neki način tudi razumeti podjetnike, ki tudi po 14 letih izbora Gazela tega ne vidijo kot priložnost, da jih prepozna poslovna in širša javnost, pač pa večino svoje energije usmerjajo v trdne odnose s svojimi ključnimi deležniki in krepitvi tržnega položaja,« meni Robert Mulej.
Tudi to izbor Gazela ves čas postavlja pred nove izzive. Četudi je direktorica FURS Jana Ahčin z ekipo lani gazelam zagotovila, da njihovi inšpektorji gazel ne obiskujejo načrtno, ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo pa je pri pripravljanju sprememb zakonodaje, ki naj bi spodbujale zdravo rast podjetij, upoštevalo tudi predloge gazel, ostajajo gazele, ki se iz leta v leto izkazujejo za najbolj zdrav del slovenskega gospodarstva in motor zaposlovanja, do delovanja državne uprave izjemno nezaupljive, kar pa vpliva tudi na njihovo odločitev, ali bodo v izboru sodelovale. »Zato Gazeli v prihodnje želim, da bi inšpektorji ob pregledovanju seznamov najboljših podjetij v regijah rekli: »No, to pa so dobra podjetja, na katera smo lahko ponosni.« In bi pri tem, razen seveda v primeru rednih pregledov ali dejansko zaznanih nepravilnosti, tudi ostalo.«