Oba primera sta bila usmerjena v boj proti dopingu in nakazujeta preobrat v njem. Preobrat, ki dokazuje, da vse obtožbe le nimajo dejanske podlage. Da ima (kolesarski) sistem v boju proti dopingu pomanjkljivosti, je bilo očitno že dolgo, žal je bilo vmes zagotovo nekaj po krivem obtoženih. Nekateri medijsko, drugi tudi v postopkih. Boj proti dopingu ni poznal milosti, ne glede na žrtve. Roman Kreuziger je sploh prvi kolesar, ki je ušel obtožbam zaradi anomalij v biološkem potnem listu. Vsi drugi so dvoboj z UCI pred CAS izgubili. Kreuziger je nedolžnost dokazoval s številnimi argumenti, ki so ga zagotovo stali vsaj za hišo evrov. Vse argumente je predstavil javnosti. Dokazi so bili očitno tako trdni, da si UCI in WADA dokončnega postopka pred CAS nista upali privoščiti. Kot so komentirali nekateri poznavalci, po vsej verjetnosti iz bojazni, da bi se razgalil še kakšen primer iz preteklosti, ki so ga zmagovalno pripeljali do konca.
Vsa doslej znana dejstva dokazujejo, da je bil po krivem najverjetneje obtožen tudi Tadej Valjavec. Slovenec je v svojih najtežjih trenutkih jasno povedal, da v boju za pravico lahko zmaga le kolesar z dovolj široko finančno in drugo podporo. Roman Kreuziger, najboljši češki kolesar etapnih dirk, jo je imel. Potrebnih je bilo tudi nekaj let spoznanj, da biološki potni list, kot eden od izpopolnjenih sistemov boja proti dopingu, ni popoln. Tudi v primeru Padova (in še nekaterih prej v Italiji) se je pokazalo, da argumenti preiskovalcev pred sodiščem nimajo teže. Tako so držale besede Boruta Božiča, ki so ga omenjali v skupini 38 nekdanjih in zdajšnjih kolesarjev Astane, da bo čas pokazal, kdo ima prav.
Za napake in krivične obsodbe se očitno ne bo nihče opravičeval. Večina napačnih odločitev je bila storjena v splošni gonji in zakoreninjenem prepričanju, da so vsi kolesarji dopingirani. Boj proti dopingu, podprt z milijoni evrov, je tekel ne glede na žrtve. UCI je samo v letu 2014 za raziskavo prisotnosti dopinga v najbolj črnem obdobju namenila 2,25 milijona švicarskih frankov ob 33-milijonskem proračunu. In odkrili niso ničesar novega. O zavrnitvi obtožb v obeh zgoraj omenjenih primerih v Sloveniji ni poročal nihče. Ni bilo velikih in udarnih novic kot takrat, ko so omenjeni primeri udarili na svetlo in so bile to najudarnejše novice dneva. Za razumevanje boja proti dopingu so pomembni tako zaključeni primeri z obtožbo kot oprostilni. Z argumenti. Seveda pomembni za tiste, ki jim je kaj do resnice. Splošne stigmatizacije se kolesarji še dolgo ne bodo rešili.