Džungla. Tako je okoli 5000 migrantov iz Afganistana, Sirije, Sudana, Etiopije in Eritreje poimenovalo svojo začasno šotorsko domovanje na obronkih francoskega mesta Calais. Po dolgi in nevarni poti čez Afriko in Bližnji vzhod so večinoma iz libijskih obal z enim od tihotapskih čolnov preživeli prečkanje Sredozemskega morja in se mimo italijanskih, švicarskih ter francoskih mejnih nadzorov prebili do najsevernejšega dela Francije. Njihov cilj je Velika Britanija, kamor poskušajo priti kot slepi potniki na tovornjakih in v tovornih vagonih, ki skozi predor pod Rokavskim prelivom vozijo na Otok. Migranti se tja odpravljajo v prepričanju, da jim bo v Veliki Britaniji lažje najti delo kot v Franciji, Nemčiji ali drugih državah celinske Evrope. Mnogi imajo na Otoku tudi sorodnike, kar jim pomeni vsaj minimalno družbeno in socialno varnost, preden se podajo iskat srečo na trg delovne sile.
Pohod proti terminalu se začne v zavetju noči
Begunska kriza ob Rokavskem prelivu traja že več let. Če je leta 2009 pred Rokavskim prelivom v povprečju na priložnost prečkanja skozi predor pod morjem čakalo 200 migrantov, so te številke danes 25-krat večje. Zgolj lani so britanske in francoske oblasti preprečile nezakonit prehod meje 39.000 ljudem, kar je dvakrat več kot leto poprej. Letos so oblasti preprečile že 37.000 nezakonitih prehodov meje. Toda mejni nadzor tudi na tako majhnem območju, kot je železniško-tovorni terminal v Calaisu, ni vodotesen. Britanski premier David Cameron je sicer ob svoji izvolitvi obljubil, da bo krepko zmanjšal prihod migrantov v Britanijo, a te predvolilne obljube mu ni uspelo izpolniti. Med letoma 2010 in 2015 je v Britanijo na nezakonit način prišlo več kot 300.000 migrantov, za mednarodno zaščito pa zaprosi le majhen del prebežnikov. Lani je za azil zaprosilo le 7575 ljudi.
Migrantska kriza v Calaisu se je ponovno zaostrila ta teden. Skoraj vsako noč je več sto migrantov iz svojega šotorišča začelo pohod proti pet metrov visokim ograjam, ki so jih ob drugih varnostnih ovirah ločile od železniškega terminala. Maloštevilna francoska policija kljub dodatnim okrepitvam takšnemu navalu ni bila kos. Čeprav je lahko številne odvrnila od plezanja čez ograjo, se je mnogim vendarle uspelo prebiti na drugo stran, kjer so se poskrili v vagone ali tovornjake in čakali na prevoz skozi 50-kilometrski predor. Tiste, ki so v velikem železniškem terminalu prijeli, so pospremili do izhodnih vrat. V tem tednu je skoraj vsako noč v Britanijo poskušalo prepotovati blizu 2000 ljudi. Le nekaj ducat jih je bilo uspešnih.
Premier je migrante označil za roj
Cameron je zaradi teh zadnjih dogodkov včeraj z vladnim varnostnim kabinetom (Cobra) razpravljal o novih ukrepih za zajezitev prihoda migrantov. Franciji namerava priskočiti na pomoč z dodatnimi varnostnimi ograjami. Prav tako bodo francoskim policistom na pomoč priskočile ekipe britanskih kolegov s sledilnimi psi, ki naj bi skrite migrante na vagonih odkrili še pred prečkanjem vlakov čez mejo. »Pri spopadanju s tem resnim problemom ne izključujemo ničesar,« je po zasedanju varnostnega kabineta dejal Cameron.
V minulih dneh je britanski premier sicer že napovedal, da namerava deportirati večje število beguncev. Drugim čakajočim na prehod želi tako pokazati, da Velika Britanija ni varno zatočišče. Zatekel se je celo k retoriki, ki jo uporablja avstralski premier Tony Abbot, ki migrantom sporoča, da na celini »tam spodaj« niso dobrodošli. Cameron je migrante razčlovečil z besedami, da je Britanija soočena z »rojem«, ki prihaja čez Sredozemlje. Opozicija ga je zgroženo opozorila, da vendarle govori o ljudeh, ne pa o insektih.