Smrt prehitela sodne počitnice
A premestitve Lalić ni dočakal, saj je bila smrt hitrejša, pri varuhinji človekovih pravic pa menijo, da je celjsko sodišče predolgo odlašalo z odločitvijo o premestitvi. Zato naj bi sodišče kršilo pravice na smrt bolnega, saj varuhinja umiranje na forenzični psihiatriji ocenjuje kot kršitev dostojanstva telesno povsem oslabljenega bolnika in nečloveško ter ponižujoče ravnanje z njim. O usodi Lalića, ki so mu varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na celjskem sodišču lanskega julija izrekli zaradi napada na 83-letno sosedo, bi celjsko sodišče sicer odločalo po koncu sodnih počitnic, vendar je Lalić, ki se je tudi v preteklosti že znašel v navzkrižju z zakonom, prej umrl.
Glede na dostopne podatke, se je 92-letnemu Laliću zdravstveno stanje hitro poslabšalo. Lani junija, ko so mu na celjskem sodišču izrekli obvezni varnostni ukrep psihiatričnega zdravljenja, je bil za svoja leta fizično še izjemno vitalen, hkrati pa je očitno imel resne psihične težave, ki so tudi pripomogle k njegovemu nasilju.
Po dveh poskusih uboja še napad na sosedo
Nasilje Laliću sicer ni bilo tuje. Že pred približno 15 leti, nekaj let za tem, ko mu je umrla soproga, je moral v zapor zaradi dveh poskusov uboja. Obsojen je bil na zaporno kazen, za rešetkami pa je prebil dobrih sedem let.
Ko je marca lani s kladivom napadel še svojo 83-letno sosedo, je bil po mnenju sodnih izvedencev že neprišteven. Sosedo je krivil za smrt soproge in za svoj slab apetit. Upokojenko je tudi dolžil, da mu krade registrske tablice z avtomobila (še vedno je imel vozniško dovoljenje), reže zavese, krade iz stanovanja in podobno. Najbolj osovraženo sosedo je zato s kladivom dvakrat močno udaril po glavi, v drugi roki pa je držal tudi kuhinjski nož. Na srečo se napad ni sprevrgel v tragedijo, saj je na pomoč napadeni ženski pravočasno priskočil drug sosed. V tokratnem sojenju je sodna izvedenka ocenila, da je imel Lalić trajno blodnjavo motnjo, zaradi katere je bil neprišteven. Izkazalo se je, da je bil Lalić sprt z vsemi sosedi, saj jih je dolžil zarotništva. Če jih je srečal, jim je kazal osle.
Zato ni bilo dvoma, da Lalić ne sodi v zapor, temveč na forenzični oddelek mariborske psihiatrije. Tovrstni ukrepi lahko trajajo največ pet let, stanje pacienta pa se preverja vsakih šest mesecev, kar se je z vidika varuhinje v primeru Lalića izkazalo za prekratek časovni interval.
